10 let po bankrotu Grčija predseduje Euroskupini

Grški minister za gospodarstvo in finance Kiriakos Pierakakis je postal predsednik Euroskupine. Izvolili so ga finančni ministri 20 držav članic evrskega območja, premagal pa je belgijskega tekmeca Vincenta Van Peteghema.

Izvolitev Grka na čelo tega vplivnega telesa bi bila pred desetletjem nepredstavljiva. Takrat se je Grčija znašla na robu izstopa iz evrskega območja, banke so bile zaprte, uvedene so bile omejitve dvigov z bankomatov, država pa je kot prva razvita država na svetu zamudila plačilo dolga Mednarodnemu denarnemu skladu.

Na tiskovni konferenci je Pierakakis poudaril, da so stare evropske delitve presežene. “Nekdanje razlikovanje med severom in jugom, vzhodom in zahodom, tako imenovanimi varčneži in tako imenovanimi potrošniki, se zdi, da je minilo,” je dejal. Podprl je tudi priporočila iz poročila Maria Draghija o prihodnosti evropskega gospodarstva.

42-letni Pierakakis je diplomiral iz računalništva na Atenski ekonomski univerzi, magistriral iz javne politike na Harvardu in iz tehnološke politike na MIT. Doktorski študij nadaljuje na Univerzi v Heidelbergu. Pred politično kariero je vodil raziskave v neodvisnem atenskem inštitutu diaNEOsis.

Politično pot je začel v sredini levega spektra kot član odbora stranke PASOK. V času koalicijske vlade Nova demokracija-PASOK je bil član grške pogajalske delegacije s trojko upnikov. Kot minister za digitalno preobrazbo je vodil modernizacijo grških javnih storitev in vzpostavil portal gov.gr z več kot 1500 digitalnimi storitvami. Nato je vodil ministrstvo za izobraževanje, letos pa prevzel finančni resor.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je ob izvolitvi zapisal, da je Grčija v zadnjem desetletju prehodila dolgo pot in da je Pierakakisova izvolitev smiselno priznanje tega napredka. Grški premier Kiriakos Micotakis je dejal, da gre za dan ponosa za državo, saj nekdanja “črna ovca” zadolženosti zdaj zaseda vrh finančnega sveta najbolj razvitih evropskih držav.

Pierakakis je funkcijo nastopil dan po izvolitvi, njegov mandat pa bo trajal dve leti in pol, do junija 2028. Prevzel bo tudi vodenje Evropskega mehanizma za stabilnost, sklada za reševanje držav v finančnih težavah. Prvo zasedanje Euroskupine pod njegovim vodstvom bo januarja.

Euroskupina je neformalno telo finančnih ministrov držav evrskega območja, ki usklajuje ekonomsko in proračunsko politiko. Stališča njenega predsednika imajo veliko težo pri oblikovanju finančne politike držav članic.

Grška pot od dna do vrha

Še pred desetletjem bi bila grška kandidatura za predsedovanje Euroskupini nepredstavljiva. Grčija je bila osrednja tema njenih zasedanj, predsedniki Euroskupine pa so pogosto prihajali v Atene na napeta srečanja z grškimi kolegi.

Pred desetimi leti, malo po izvolitvi leve vlade Aleksisa Ciprasa, je prišlo do znamenitega spora med tedanjim predsednikom Euroskupine, nizozemskim finančnim ministrom Jeroenom Dijsselbloemom, in grškim kolegom Janisom Varufakisom. Po tiskovni konferenci, na kateri je Varufakis dejal, da nova vlada ne namerava pogajati z upniki, mu je Dijsselbloem med rokovanjem nekaj zašepetal. Varufakisov izraz na obrazu se je v hipu spremenil, govorice o vsebini šepeta pa so tedne polnile medije.

Grška kriza se je začela pred približno petnajstimi leti in trajala skoraj desetletje. Država je prejela tri pakete mednarodne pomoči v skupni vrednosti več kot 280 milijard evrov od tako imenovane trojke: Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisije. Pomoč je bila pogojena s strogimi varčevalnimi ukrepi, ki so povzročili krčenje gospodarstva za četrtino. Brezposelnost je na vrhuncu krize dosegla 28 odstotkov, med mladimi pa skoraj 60 odstotkov. Plače in pokojnine so se močno znižale, množični protesti pa so postali vsakdanji prizor na atenskih ulicah.

Pred desetimi leti je grška vlada razpisala referendum, na katerem so volivci zavrnili pogoje upnikov. Vlada je teden dni pozneje kljub temu sprejela nov paket pomoči z enako strogimi pogoji. Grčija je uradno izstopila iz programa pomoči tri leta pozneje, omejitve bančnih dvigov pa so bile v celoti odpravljene šele leto za tem.

Od takrat je Grčija stabilizirala javne finance, zmanjšala javni dolg kot delež BDP in si ponovno pridobila zaupanje mednarodnih trgov. Bonitetne agencije so ji povrnile naložbeno oceno, gospodarska rast pa presega povprečje evrskega območja. Izvolitev Pierakakisa na čelo Euroskupine je najzgovornejši dokaz te preobrazbe.