Slovenske banke so leto 2025 zaključile z 991 milijoni evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 17,4 odstotka manj kot v rekordnem letu 2024. Upad dobička je bil pričakovan. Precej manj pozornosti pa je ob ponedeljkovi objavi Banke Slovenije pritegnilo vprašanje, kam bančni denar sploh teče.
Posojila podjetjem so lani zrasla za 4,3 odstotka. Ob 2,4-odstotni povprečni letni inflaciji, ki jo je izmeril Statistični urad, je realna rast komaj 1,9 odstotka. Potrošniški krediti so v istem obdobju narasli za 9,8 odstotka, stanovanjski za 8,8, posojila državi za 11,3 odstotka. Krediti nerezidentom so skočili za 36,2 odstotka. Gospodarstvo je pristalo na repu.
Strukturni obrat, ki ga nihče ne omenja
Koliko velik je ta premik, pokažejo šele daljše primerjave. Konec leta 2009 so posojila podjetjem predstavljala 38,8 odstotka bilančne vsote bančnega sistema, lani samo še 17,7 odstotka. V absolutnih številkah: z 20,2 milijarde evrov na 10,2 milijarde. Banke so v šestnajstih letih prepolovile financiranje slovenskega gospodarstva.
Pri gospodinjstvih je gibanje obratno. Posojila prebivalstvu so v istem obdobju zrasla z 8,1 na 14,4 milijarde evrov, njihov delež v bilančni vsoti pa s 15,5 na 24,9 odstotka. Razmerje znotraj posojil nebančnemu sektorju se je obrnilo na glavo: leta 2009 je podjetniški del predstavljal 59 odstotkov, lani le še 33. Gospodinjstva, ki so takrat prejemala 24 odstotkov vseh posojil, jih zdaj dobijo 47.
| KREDITI NEBANČNEMU SEKTORJU: 2009 IN 2025 | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Sektor | 2009 (mrd EUR) | Delež 2009 | 2025 (mrd EUR) | Delež 2025 | Rast v 2025 |
| Nefinančne družbe | 20,2 | 59,2 % | 10,2 | 33,0 % | +4,3 % |
| Gospodinjstva | 8,1 | 23,6 % | 14,4 | 46,6 % | +7,9 % |
| od tega stanovanjski | – | – | 9,2 | 29,9 % | +8,8 % |
| od tega potrošniški | – | – | 3,5 | 11,3 % | +9,8 % |
| Država | 0,7 | 2,2 % | 1,6 | 5,2 % | +11,3 % |
| Druge finančne institucije | 2,7 | 8,0 % | 2,1 | 6,7 % | +5,6 % |
| Nerezidenti | 2,4 | 6,9 % | 2,6 | 8,3 % | +36,2 % |
| SKUPAJ | 34,1 | 100 % | 30,8 | 100 % | +8,6 % |
| Lider.si Vir: Banka Slovenije, mesečna informacija o poslovanju bank, december 2025 | |||||
Banke v vlogi investitorjev
Spremenilo se ni le, komu banke posojajo. Spremenilo se je, kaj sploh počnejo z denarjem. Vrednostni papirji v bančnih bilancah so z 8,9 milijarde evrov leta 2009 narasli na 14,7 milijarde, njihov delež v aktivi pa s 17,1 na 25,5 odstotka. Državne obveznice, merjene po odplačni vrednosti, so samo lani narasle za 19 odstotkov na 7,4 milijarde evrov.
Razmerje med posojili in vlogami nebančnega sektorja v slovenskem bančnem sistemu znaša 68,2 odstotka, kar je precej pod povprečjem evrskega območja pri 88,2 odstotka. Sama centralna banka v aprilskem Poročilu o finančni stabilnosti navaja dva razloga: “šibko kreditiranje nebančnega sektorja, zlasti nefinančnih družb” in “majhno odvisnost od grosističnih virov financiranja”. Banke zbirajo varčevanje in ga namesto v posojila usmerjajo v nakupe državnega dolga.
| KAM BANKE USMERJAJO DENAR: AKTIVA 2009 IN 2025 | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Kategorija | 2009 (mrd EUR) | Delež 2009 | 2025 (mrd EUR) | Delež 2025 | Rast v 2025 |
| Posojila nebančnemu sektorju | 34,1 | 65,6 % | 30,8 | 53,5 % | +8,6 % |
| Vrednostni papirji | 8,9 | 17,1 % | 14,7 | 25,5 % | +11,9 % |
| od tega državne obveznice | 5,1 | 9,9 % | 10,4 | 18,1 % | +15,2 % |
| Likvidna sredstva | 1,5 | 2,8 % | 7,7 | 13,4 % | –12,9 % |
| Posojila bankam | 5,8 | 11,1 % | 1,9 | 3,2 % | +28,0 % |
| Naložbe in drugo | 1,7 | 3,4 % | 2,6 | 4,4 % | +6,5 % |
| BILANČNA VSOTA | 52,0 | 100 % | 57,7 | 100 % | +6,3 % |
| Lider.si Vir: Banka Slovenije, mesečna informacija o poslovanju bank, december 2025 | |||||
Polovica bančnega sistema na prihrankih prebivalcev
Vloge gospodinjstev so leta 2009 predstavljale 27 odstotkov vseh obveznosti bančnega sistema, lani pa že 50,6 odstotka. Vloge na vpogled, torej tiste, ki jih varčevalci lahko dvignejo kadarkoli, po podatkih Banke Slovenije predstavljajo več kot 85 odstotkov vseh vlog. Ob nepričakovanem šoku bi se ta stabilnost lahko hitro zamajala.
BDP Slovenije je lani po prvi oceni Statističnega urada zrasel za 1,1 odstotka, kar je najnižja stopnja po pandemičnem letu 2020. Rast so poganjale državne investicije v gradbeništvu, ne zasebna vlaganja. Predelovalne dejavnosti, od katerih živi slovenski izvoz, so beležile upad dodane vrednosti. ECB je depozitno obrestno mero od junija 2024 znižala sedemkrat zapored na dva odstotka, nato pa jo od julija lani ohranja nespremenjeno. Cenejše zadolževanje bi moralo spodbuditi kreditiranje, a učinek se za zdaj pozna pri stanovanjskih in potrošniških posojilih, ne pri podjetniških.
Kapital brez poslanstva
Slovenija ima kapitalsko močan bančni sistem z donosnostjo na kapital 14,4 odstotka, bilančno vsoto 57,7 milijarde evrov in stabilno depozitno bazo. Povprečni stanovanjski kredit je lani po februarskih podatkih Banke Slovenije o stroških bančnih storitev znašal 103.000 evrov, petino več kot leto prej. Povprečni potrošniški kredit je dosegel skoraj 16.000 evrov. Za nakup stanovanja in novega avtomobila banke najdejo denar. Za podjetniško širitev očitno precej teže.
