10 milijonov evropskih podjetij pred zaprtjem in 40 milijonov ogroženih delovnih mest zaradi zamud pri plačilih

V Sloveniji ima vsak mesec neprekinjeno več kot pet dni blokirane račune 2.542 pravnih oseb in 3.432 samostojnih podjetnikov. Po najnovejših podatkih AJPES se je povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pri pravnih osebah sicer znižal za 14,8 milijona evrov. A ta agregatna slika prikriva strukturno resnico. Največji zamudniki sodijo v trgovino in gradbeništvo, torej v panogi, v katerih prevladujejo mikro podjetja brez denarnih rezerv in z omejenim dostopom do bančnih kreditov.

Po analizi UMAR so zamude pri plačilih najpogostejši razlog stečajev v državi, propadajo pa predvsem mala in mikro podjetja z nižjimi prihodki in manj zaposlenimi. Čakanje na plačilo 30, 60, 90 ali celo 120 dni vodi v likvidnostni primanjkljaj, ki ga firma s tremi zaposlenimi ne more premostiti tako kot korporacija s kreditno linijo pri banki. Po zadnji Intrumovi raziskavi o MSP-jih 22 odstotkov slovenskih malih in srednjih podjetij izjavlja, da zamude ogrožajo sam obstoj firme. 17 odstotkov jih je moralo odpuščati neposredno zato, ker niso bila plačana pravočasno. Oba podatka sta nad evropskim povprečjem.

Slovenija pri tem ni osamljen primer. Intrumovo Evropsko poročilo o plačilih, ki temelji na anketiranju več kot 9.000 vodstvenih delavcev v 25 državah, ocenjuje, da bi se lahko v naslednjih dveh letih zaprlo do deset milijonov evropskih podjetij. To bi ogrozilo 40 milijonov delovnih mest. Letno 11 odstotkov vseh prihodkov evropskih podjetij pride z zamudo. Da bi obdržali poslovne odnose, je 56 odstotkov anketiranih direktorjev sprejelo neugodne plačilne pogoje, skoraj polovica pa je pristala na daljše plačilne roke, samo zato, da bi preprečili stečaj svojih kupcev.

Observatorij za plačila pri EU ugotavlja, da javne uprave v vsaki državi članici plačujejo z večjo zamudo kot zasebni sektor. Povprečni plačilni rok za transakcije med državo in podjetji v EU znaša 69 dni, za transakcije med podjetji 61,8 dneva. V 15 od 20 analiziranih držav velja isto pravilo. Večja, kot je organizacija, manj verjetno je, da plača pravočasno. Država, ki sprejema zakone o plačilni disciplini, jih sama najmanj spoštuje.

Slovenija ima Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), ki je na papirju med strogimi v Evropi. Plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od 60 dni, izjemoma do 120 s pisnim dogovorom. Za javne organe je rok 30 dni od prejema računa. Zakon predvideva zamudne obresti in pavšalno nadomestilo 40 evrov. A mikro podjetje, ki opravlja storitve za občino, v resničnem življenju ne bo nikoli terjalo zamudnih obresti od naročnika, od katerega je odvisno pri naslednjem razpisu. Med zakonom in resničnostjo zija prepad.

Ko velika korporacija ali javni naročnik raztegne plačilni rok na 90 ali 120 dni, od dobaviteljev pa zahteva plačilo v 30 dneh, dejansko uporablja brezobrestno posojilo na račun manjšega partnerja. Po podatkih Observatorija za plačila pri EU ta pritisk občuti šest od desetih evropskih MSP-jev, četrtina pa ga pripisuje velikim multinacionalnim korporacijam. Med slovenskimi podjetji jih je 49 odstotkov izjavilo, da zamude zavirajo rast firme, kar je eden najvišjih deležev v celotni EU.

Evropska komisija je predlagala novo Uredbo o boju proti zamudam pri plačilih z maksimalnim plačilnim rokom 30 dni za vse komercialne transakcije in avtomatskimi zamudnimi obrestmi. Evropski parlament je sprejel svojo pozicijo s prilagoditvami. Toda uredba ni nikoli zagledala luči. Svet EU ni dosegel kompromisa, saj so BusinessEurope, Eurochambres in EuroCommerce opozarjali, da bi stroga omejitev ustvarila potrebo po 2.000 milijardah evrov dodatnega financiranja. Poljsko predsedstvo je poskušalo doseči kompromis z omiljenimi zahtevami, a neuspešno. Dansko predsedstvo teme ni niti uvrstilo na dnevni red, s čimer je zakonodajni postopek dejansko mrtev.

Pravila igre bodo torej ostala takšna, kot so. Neučinkovita direktiva iz leta 2011 in nacionalni zakoni, ki jih veliki plačniki spoštujejo po lastni presoji. Medtem bo mikro podjetje z dvema zaposlenima v majhnem mestu še naprej čakalo na plačilo za delo, ki ga je opravilo pred tremi meseci. V bilanci bo imelo prihodek, na računu pa nič. In če bo naročnik zamujal ravno v mesecu, ko so dospeli davki in prispevki, bo morda kmalu postalo eno od tistih 2.542 pravnih oseb z blokiranim računom, o katerih AJPES poroča v svoji letni statistiki.