Ameriško gospodarstvo postaja vse bolj razdeljeno. Ekonomisti ta pojav označujejo kot K-ekonomijo, kjer bogati potrošniki uspevajo in trošijo brez zadržkov, medtem ko srednji in nižji sloji vse bolj varčujejo, poroča Bloomberg.
Mark Zandi, glavni ekonomist pri Moody’s Analytics, je v analizi podatkov ameriške centralne banke ugotovil, da je v drugem četrtletju 2025 zgornjih 10 odstotkov najbogatejših Američanov ustvarilo kar 49 odstotkov celotne potrošnje. Ta delež je najvišji v zgodovini merjenja. Gospodarska rast tako vse bolj temelji na premožnih gospodinjstvih, kar ekonomijo dela krhko in nepredvidljivo.
Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell je na oktobrskem zasedanju potrdil, da Fed zaznava to razhajanje med potrošniškimi skupinami. Po podatkih Bank of America je septembra potrošnja gospodinjstev z nižjimi dohodki medletno narasla le za 0,6 odstotka, medtem ko je pri premožnejših narasla za 2,6 odstotka.
Lisa Shalett, glavna naložbena direktorica pri Morgan Stanley Wealth Management, je za Fortune povedala, da postaja dohodkovna neenakost povsem nerazumna. Če 90 odstotkov prebivalstva ustvarja le polovico potrošnje, je gospodarska struktura zelo ranljiva, je opozorila.
Posledice se kažejo v spremenjenih nakupovalnih vzorcih. Srednji sloj se vse pogosteje zateka k diskontnim trgovinam, kot sta Walmart in Dollar General. Coca-Cola beleži močno rast pri premijskih izdelkih, kot sta Topo Chico in Fairlife, obenem pa povečano povpraševanje v trgovinah z nizkimi cenami. Povprečna cena novega avtomobila je oktobra prvič presegla 50.000 dolarjev, medtem ko število neplačil avtomobilskih posojil narašča.
Peter Atwater, profesor ekonomije na univerzi William & Mary, opozarja, da imamo danes majhno skupino posameznikov z močnim občutkom gotovosti in moči, na drugi strani pa morje obupa. Ta čustvena razsežnost ekonomske neenakosti po njegovih besedah ostaja spregledana, čeprav lahko vodi v resne družbene posledice.
