10 sprememb, ki bodo od 1. januarja 2026 posegle v žep hrvaških podjetnikov in gospodinjstev

Hrvaška vstopa v leto 2026 z obsežnim paketom zakonodajnih sprememb. Od digitalizacije izdajanja računov prek davčnih olajšav do podražitve električne energije – vse novosti stopijo v veljavo s prvim dnem novega leta.

Fiskalizacija 2.0

Največja sprememba za približno 300.000 hrvaških podjetnikov je uvedba fiskalizacije 2.0. Od 1. januarja 2026 bodo morali vsi zavezanci za DDV izdajati eRačune in jih fiskalizirati pri poslovanju z drugimi davčnimi zavezanci, je sporočila Hrvaška obrtniška zbornica.

Podjetniki, ki niso v sistemu DDV, bodo morali eRačune prejemati, obveznost izdajanja pa bodo dobili šele 1. januarja 2027. Takrat jim bo na voljo brezplačna aplikacija Davčne uprave MIKROeRAČUN.

Sistem bo Davčni upravi omogočil spremljanje vseh transakcij v realnem času. Uvaja se tudi enoten šifrant za blago in storitve (KPD oznake). Globe za kršitve segajo od 1.320 do 66.360 evrov, pri ponovljenih kršitvah pa do 92.900 evrov, poroča Tportal.

Davčne olajšave

Hrvaški sabor je 5. decembra izglasoval paket sprememb štirih davčnih zakonov, je poročala Hina. Stroški sponzoriranja za kulturne, znanstvene, izobraževalne, zdravstvene, humanitarne, športne, verske in ekološke namene se zdaj priznavajo dvakrat – najprej kot odhodek, nato pa še kot dodatno zmanjšanje davčne osnove. Omejitev glede števila subjektov, zneskov ali pogostosti sponzoriranja ni, je pojasnila državna tajnica Tereza Rogić Lugarić.

Administrativno razbremenitev, ki jo Ministrstvo za finance ocenjuje na 72,6 milijona evrov, prinaša ukinitev šestih obrazcev, vključno s poročili o donacijah hrane in vodenjem knjige izhodnih računov.

Sporne pristojnosti davčne uprave

Med bolj spornimi spremembami so nove pristojnosti Davčne uprave. Po novem lahko davčni uslužbenci kopirajo podatke v elektronski obliki, izdelajo kopijo celotnega medija ter zahtevajo ključe za šifriranje ali gesla.

Opozicijska stranka Most je opozarjala, da bo Davčna uprava imela večje pristojnosti kot Varnostno-obveščevalna agencija, saj za takšne posege ne bo potreben sodni nalog. Poslanec Božo Petrov je v saboru poudaril, da zahteva po kopiji celotnega diska pomeni predajo vseh podatkov z računalnika, vključno z družinskimi fotografijami in zasebnimi sporočili, poroča Index.

Vlada očitke zavrača. Državna tajnica Rogić Lugarić trdi, da se zahteva le dostop do gesel za programske rešitve, povezane s fiskalizacijo.

Brezplačni bančni paketi

Od 1. januarja 2026 bodo morale vse banke na Hrvaškem strankam ponuditi popolnoma brezplačen paket osnovnih bančnih storitev. Paketi se ne bodo vklopili samodejno – državljani bodo morali sami vložiti zahtevo za račun, na katerega prejemajo plačo, pokojnino ali štipendijo, je sporočilo Hrvaško bančno združenje.

Paket vključuje brezplačno odpiranje, vodenje in zapiranje računa, internetno ali mobilno bančništvo, polaganje in dvig gotovine ter izdajo debetne kartice, poroča Financije.hr. Od 1. januarja 2027 bodo uporabniki lahko dvakrat mesečno brezplačno dvigovali gotovino tudi na bankomatih drugih bank.

Dražja elektrika

Od novega leta bodo računi za elektriko višji. Hrvaška energetska regulatorna agencija (HERA) je potrdila povišanje tarif za prenos in distribucijo električne energije. Hrvatski operater prenosnega sistema (HOPS) je dobil odobritev za 10-odstotno povišanje, HEP-Operater distribucijskega sistema pa za 15-odstotno.

Nadomestilo za uporabo omrežja se bo v povprečju zvišalo za 13,5 odstotka. Za povprečno gospodinjstvo, ki porabi 3.105 kWh letno, to pomeni povišanje z dosedanjih 166 na 188 evrov letno – približno 22 evrov več na leto oziroma 1,80 evra mesečno, je izračunala HERA.

Uvaja se tudi nova tarifna postavka za proizvajalce električne energije (G-tarifa), ki bodo morali plačevati nadomestilo za uporabo omrežja za energijo, ki jo oddajajo v sistem.

Odprta vprašanja

Kljub temu da do začetka veljave ostaja le še teden dni, ostajajo številna vprašanja brez odgovora. Številni mali podjetniki še vedno ne vedo natanko, kaj morajo storiti do 1. januarja. Prav tako ni jasno, kako bo Davčna uprava v praksi uporabljala nove pristojnosti glede dostopa do podatkov.

Ravnatelj Davčne uprave Božidar Kutleša je za Dnevnik Nove TV povedal, da je že 153.000 zavezancev izbralo pristopno točko in da represija ni primarni cilj projekta. Toda računovodje in podjetniki ostajajo skeptični. Porezni strokovnjak Vlado Brkanić iz Združenja hrvaških računovodij je za Novo TV opozoril, da so težave še vedno velike, največji teret pa bo padel na računovodske pisarne.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji