Skoraj tri četrtine prebivalcev EU živi v mestih. In prav tam se danes lomijo ključni izzivi Evrope: stanovanja, podnebje, neenakosti, demografija in digitalni prehod.
Evropska komisija je 3. decembra 2025 predstavila novo Agendo EU za mesta, s katero želi mestom dati večjo vlogo pri oblikovanju evropskih politik in lažji dostop do evropskih sredstev.
V ozadju je veliko denarja. Kohezijska politika v obdobju 2021–2027 namenja več kot 100 milijard evrov mestom in urbanim območjem. Od tega so mesta neposredno odgovorna za načrtovanje in izvajanje investicij v vrednosti več kot 24 milijard evrov.
Mesta so prva linija izvajanja evropske zakonodaje. Od okoljskih standardov do socialne politike in trajnostne mobilnosti. Hkrati pa se že več let pojavlja ista zahteva za več neposrednega vpliva na oblikovanje evropskih politik in manj birokratskih ovir pri črpanju sredstev.
Leta 2016 je bila sprejeta Urban Agenda for the EU, znana kot Pakt iz Amsterdama. Uvedla je partnerstva med državami, mesti in Evropsko komisijo na področjih, kot so kakovost zraka, urbana revščina in stanovanjska politika. Toda po ocenah deležnikov je napredek omejen.
Glavne težave, ki jih izpostavljajo mesta
V evalvacijah dosedanje urbane agende so mesta izpostavila:
- premalo neposredno usmerjenih sredstev
- zapletene postopke za dostop do EU financiranja
- pomanjkanje dolgoročnih mehanizmov urbanega upravljanja
- omejen vpliv mest na evropske politike
Nova agenda naj bi to spremenila. Evropska komisija želi mestom dati več instrumentov za sodelovanje pri zelenem, digitalnem in socialnem prehodu. Poseben poudarek je na trajnostni mobilnosti, stanovanjski problematiki in energetski prenovi stavb.
| Podatek | Znesek |
| Prebivalci EU, ki živijo v mestih | ~75 % |
| Sredstva kohezijskih skladov za mesta | >100 mrd € |
| Investicije, ki jih mesta izvajajo neposredno | >24 mrd € |
| Programsko obdobje | 2021–2027 |
Slovenska mesta so med srednje velikimi evropskimi urbanimi sistemi. Ljubljana, Maribor, Koper in druga regionalna središča se soočajo z enakimi izzivi kot druga evropska mesta: pritisk na stanovanja, prometna preobremenjenost, staranje prebivalstva.
Če nova agenda dejansko pomeni več neposrednega dostopa do sredstev, bi to lahko povečalo avtonomijo mest pri oblikovanju razvojnih projektov.
Ključno vprašanje pa ostaja, ali bo nova agenda prinesla realno prerazporeditev moči in denarja ali zgolj nov okvir z omejenim finančnim učinkom.
