128 milijard evrov pobranega davka ni nikoli prispelo v blagajne EU

Evropska unija letno izgubi 128 milijard evrov prihodkov od DDV. Številka ni ocena iz akademske študije, temveč uradni podatek Evropske komisije iz poročila “Mind the Gap”, prve celovite analize davčnih vrzeli v vseh 27 državah članicah, ki jo je Bruselj objavil teh dni. Za primerjavo: toliko znaša celoten letni proračun Poljske.

Razlike med državami so precejšnje. Avstrija ne pobere le enega odstotka DDV, ki bi ga morala, kar jo postavlja na prvo mesto v EU. Na drugem koncu je Romunija, kjer v državno blagajno ne prispe skoraj tretjina dolgovanega davka.

Slovenija se z vrzeljo 4,9 odstotka uvršča na peto mesto – od vsakih 100 evrov DDV, ki bi jih morala pobrati, jih dejansko pobere 95. Letno to pomeni 264 milijonov evrov nepobranega davka. Hrvaška z vrzeljo 7,7 odstotka zaseda 12. mesto, kar pomeni 875 milijonov evrov. Italija letno izgublja 25 milijard evrov, največ v EU. Nemčija ne pobere 31 milijard evrov oziroma 9,7 odstotka.

Grčija: digitalni skok, strukturne luknje

Poseben primer je Grčija. Država je v zadnjih letih storila velik korak pri digitalizaciji davčne uprave – skoraj stoodstotno elektronsko oddajanje napovedi, sistemi za avtomatsko preverjanje, umetna inteligenca za odkrivanje neprijavljenih bazenov.

A za številkami se skriva drugačna slika. Po podatkih Komisije siva ekonomija v Grčiji še vedno znaša 21 odstotkov BDP. Kar 67 odstotkov samozaposlenih prijavi letni dohodek pod 10.000 evrov, 79 odstotkov vseh prijavljenih dohodkov pa prihaja od zaposlenih in upokojencev – tistih, ki davka preprosto ne morejo prikriti.

Grški poslovni portal Sofokleous10 poroča, da le petina zaposlenih v tamkajšnji davčni upravi dejansko opravlja revizorske naloge. Država ima torej vrhunska digitalna orodja, a premalo ljudi na terenu. Poleg tega ima Grčija 1.116 različnih davčnih izjem, ki jo stanejo 18,82 milijarde evrov letno, mehanizma za ocenjevanje njihove učinkovitosti pa ni.

Sosedje

Avstrija je svojo vrzel v zadnjih štirih letih zmanjšala s 6,8 odstotka na zgolj odstotek. Madžarska beleži 7,4 odstotka, a z zaskrbljujočim trendom – v enem letu se je vrzel povečala za pet odstotnih točk. Med kandidatkami za članstvo v EU izstopa Albanija z vrzeljo 24,6 odstotka, medtem ko ima Gruzija presenetljivo nizkih 5,4 odstotka.

Davki, ki si jih države odpustijo

Poleg utaj obstaja še druga vrzel – politična. Gre za davke, ki jih države ne pobirajo, ker so se tako odločile: znižane stopnje za hrano, knjige, zdravila, izjeme za določene dejavnosti.

Ta politična vrzel po izračunih Komisije v EU znaša 742 milijard evrov oziroma 50,5 odstotka potencialnih prihodkov. Največjo imata Španija in Grčija, kjer presega 57 odstotkov. Slovenija s politično vrzeljo 28,8 odstotka ostaja pod povprečjem EU.

Ljubljana bo prihodnje leto uvedla obvezno elektronsko oddajanje evidenc DDV, leta 2028 pa obvezno elektronsko izdajanje računov med podjetji. Če je grški primer kakšen pokazatelj, sama tehnologija ne bo dovolj.