130.000 novih delovnih mest pretreslo Wall Street, programska oprema v rdečem tudi v Evropi

Januarsko poročilo o zaposlovanju v ZDA je v sredo presenetilo trge z več kot dvakrat višjo rastjo od pričakovanj, a borzni indeksi se kljub temu niso premaknili. Donos na ameriške državne obveznice je poskočil, pričakovanja o znižanju obrestnih mer Feda pa so se pomaknila globlje v leto 2026. Sredo je določal isti vzorec, ki obvladuje trge že tedne: delnice podjetij, ki gradijo fizično infrastrukturo za umetno inteligenco, rastejo, delnice programskih podjetij, ki bi jih ta tehnologija lahko nadomestila, pa tonejo.

Ameriško ministrstvo za delo je objavilo dolgo pričakovano januarsko poročilo o zaposlovanju, ki je bilo za skoraj teden dni zamaknjeno zaradi delne ustavitve delovanja zvezne vlade. Gospodarstvo je v prvem mesecu leta ustvarilo 130.000 novih delovnih mest, kar je občutno več od 55.000, kolikor so pričakovali ekonomisti, ki jih je anketiral Dow Jones. Decembrski podatek je bil obenem popravljen navzdol na zgolj 48.000. Stopnja brezposelnosti je padla na 4,3 odstotka, pod napovedanih 4,4 odstotka.

Obenem je poročilo prineslo obsežne revizije za celotno leto 2025. Kot poroča CNBC, je bila skupna rast zaposlovanja popravljena navzdol s 584.000 na vsega 181.000, kar pomeni, da je gospodarstvo v povprečju mesečno ustvarilo le 15.000 delovnih mest. “Z naraščajočimi skrbmi glede trga dela je to poročilo, ki bi ga vlagatelji morali pozdraviti, čeprav daje Fedu več prostora, da ostane na čakanju,” je za CNBC ocenil Bret Kenwell, analitik pri eToro.

Dow Jones je po začetnem navdušenju dan zaključil z izgubo 66,74 točke oziroma 0,13 odstotka pri 50.121,40. S&P 500 je obstal praktično pri ničli in zaprl na 6.941,47, Nasdaq Composite pa je zdrsnil za 0,16 odstotka na 23.066,47. Donos na dveletne ameriške državne obveznice je poskočil v bližino 3,5 odstotka, trgi pa so naslednje znižanje obrestne mere Feda pomaknili z junija na julij.

“Trg se je premaknil od ‘programske apokalipse’ prejšnji teden k navdušenju nad zaposlovanjem ta teden,” je za CNBC komentiral Art Hogan, glavni tržni strateg pri B. Riley Wealth. “Poročilo o zaposlovanju je odkljukalo vse ključne postavke: boljši podatki od pričakovanj, višja stopnja udeležbe in nižja brezposelnost.”

Delnice podjetij, povezanih z infrastrukturo za umetno inteligenco, so spet prednjačile. Vertiv, ponudnik hladilnih in energetskih rešitev za podatkovne centre, je poskočil za več kot 24 odstotkov po objavi močne napovedi za leto 2026 s pričakovano rastjo prihodkov med 27 in 29 odstotki ter zaostankom naročil v višini 15 milijard dolarjev. Po navedbah Reutersa je Micron pridobil 9,9 odstotka, Lam Research 3,8 odstotka, Applied Materials 3,3 odstotka, Nvidia pa 0,8 odstotka. Caterpillar in Eaton sta prav tako pridobila več kot štiri odstotke.

Programska oprema je medtem nadaljevala razprodajo iz prejšnjega tedna. Salesforce je izgubil 4,4 odstotka, Intuit 5,2 odstotka, ServiceNow več kot pet odstotkov, Palantir pa 2,7 odstotka. Po poročanju Bloomberga je indeksni sklad, ki sledi programskim podjetjem, zdrsnil za 2,6 odstotka. Zillow je po razočaravajočih četrtletnih rezultatih strmoglavil za 16,5 odstotka, kar je bila najslabša seja od novembra 2021. Bitcoin je zdrsnil na približno 67.500 dolarjev, pritisk pa je čutil tudi Robinhood, ki je poleg kriptovalutne šibkosti razočaral s prihodki v četrtem četrtletju.

Evropske borze so dan zaključile brez izrazitega premika, a posamezne delnice so doživele silovita nihanja. Indeksa STOXX 50 in STOXX 600 sta popustila za 0,1 odstotka. SAP je izgubil 1,9 odstotka, LVMH odstotek, Airbus 1,3 odstotka, UBS pa 1,2 odstotka. Commerzbank je kljub rekordnemu operativnemu dobičku za leto 2025 izgubila 1,8 odstotka.

Najhuje jo je odnesel Dassault Systemes. Francoski velikan na področju industrijske programske opreme je doživel najslabši dan v svoji borzni zgodovini, z upadom za približno 19 odstotkov. Podjetje je objavilo prihodke za četrto četrtletje, ki so zaostali za pričakovanji, in napovedalo rast med tremi in petimi odstotki za leto 2026. Analitiki JPMorgana so po navedbah Reutersa zapisali, da so bili rezultati “slabši, kot so se bali tudi najbolj pesimistični.” Jefferies je dodal, da napoved “ne ponuja nobene svetle točke.”

Aoifinn Devitt, višja naložbena svetovalka pri Moneti, je za CNBC ocenila, da je strmoglavljenje Dassault Systemesa le zadnji primer tako imenovanega trgovanja “SaaS apokalipse”, ki v zadnjih tednih pretresa trge programske opreme. “Resnično obstaja zaskrbljenost glede nekaterih prejšnjih zmagovalcev, ki so vodili rast lani,” je dejala.

Siemens Energy je šel v nasprotno smer. Po navedbah Reutersa je pridobil 5,2 odstotka in dosegel rekordno vrednost, potem ko se je njegov čisti dobček v prvem četrtletju poslovnega leta skoraj potrojil na 746 milijonov evrov. Za rastjo stoji povpraševanje po plinskih turbinah in omrežni opremi za podatkovne centre. “Trajno visoko povpraševanje v naših poslih s plinskimi turbinami in omrežnimi tehnologijami občutno prispeva k celotni uspešnosti,” je dejal prvi mož podjetja Christian Bruch. Analitiki Deutsche Bank so zapisali, da je Siemens Energy “znova presenetil navzgor” kljub visokim pričakovanjem pred objavo.

Pivovarniški velikan Heineken je pridobil tri odstotke, čeprav je napovedal odpuščanje med 5.000 in 6.000 zaposlenimi v prihodnjih dveh letih. TotalEnergies je pridobil 0,7 odstotka kljub nižjim rezultatom od lanskih. Londonski FTSE 100 je pridobil več kot odstotek, saj so se vlagatelji usmerili v rudarstvo in energetiko.

DAX je po rekordnih ravneh prejšnjih dni ostal v bližini 25.000 točk. Dodaten pritisk na nemško borzo bo ustvarila četrtkova 24-urna stavka pilotov Lufthanse, ki jo je napovedal sindikat VC.

Pred vlagatelji je zdaj petek, ko bo Urad za statistiko dela objavil januarsko inflacijo potrošniških cen. Trg dela se je v sredo izkazal za močnejšega od pričakovanj. Kakršen koli namig o trdovratni inflaciji bi lahko še dodatno oddaljil pričakovano znižanje obrestnih mer in povečal pritisk na vrednotenja delnic, ki jih že tako pretresa selitev kapitala od programske opreme k fizični infrastrukturi za umetno inteligenco.