Osem tisoč prijav, 130 milijonov evrov škode in preiskanost, ki ne preseže 25 odstotkov. To je bilanca spletnih goljufij v Sloveniji od leta 2020, kot jo je na dogodku Združenja bank Slovenije predstavil David Gracer iz Sektorja za gospodarsko kriminaliteto na Generalni policijski upravi. Samo v enem letu je materialna škoda dosegla 31 milijonov evrov – toliko, kolikor znaša letni proračun srednje velikega slovenskega mesta.
Trend se ne umirja. Policija je do sredine oktobra prejela že približno 2.000 prijav, kar je 20-odstotni porast glede na enako obdobje leto prej, je za RTV Slovenija pojasnil Gracer. Materialna škoda se je takrat bližala 28 milijonom evrov, torej skoraj toliko, kolikor je znašala v celotnem letu pred tem. Tri četrtine škode prizadene fizične osebe, a rekordne posamezne izgube beležijo podjetja. Na Celjskem je eno od podjetij po phishing napadu ostalo brez 200.000 evrov. Policijska uprava Koper je v kratkem obdobju obravnavala 18 podobnih napadov na pravne osebe s skupno škodo 1,4 milijona evrov.
Prav pri podjetjih se zgodba o goljufijah neposredno poveže s pranjem denarja. Goljufi ukradena sredstva po besedah Gracerja nakažejo tako imenovanim denarnim mulam, ki morajo denar čim hitreje bodisi nakazati naprej, bodisi dvigniti v gotovini. V desetih od omenjenih koprskih primerov je Urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD) pravočasno zamrznil skupaj približno milijon evrov, preden so ga mule uspele preusmeriti. UPPD, ki deluje v okviru ministrstva za finance, letno odpre približno tisoč novih preiskav – a obseg problema narašča hitreje od zmogljivosti urada.
| SPLETNE GOLJUFIJE PROTI KLASIČNEMU KRIMINALU | ||
|---|---|---|
| Vrsta kaznivega dejanja | Škoda (mio EUR) | Število prijav |
| Velike tatvine | 30 | – |
| Spletne goljufije | 28 | ~2.000 |
| Male tatvine | 22 | – |
| Ropi | 0,3 | – |
| Lider.si *podatki GPU, do sredine oktobra 2025 | ||
Investicijske goljufije v kriptovalute so po škodi daleč pred vsemi drugimi oblikami. Policija jih je obravnavala okoli 600, skupna škoda pa je presegla 17 milijonov evrov. Vzorec se ponavlja: goljuf pokliče žrtev v polomljeni slovenščini, zatrdi, da ima ta v kriptodenarnici dobiček, in jo prepriča, naj namesti aplikacijo za oddaljeni dostop na telefon. Prek nje nato prevzame nadzor nad spletno banko in račun izprazni. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je samo v šestih mesecih obravnaval 2.593 kibernetskih incidentov, kar je 24-odstotni porast. Tretjina so bile investicijske sheme v kriptovalute.
Goljufije pri plačilih se širijo po vsem Evropskem gospodarskem prostoru. Skupno poročilo Evropske centralne banke in Evropskega bančnega organa (EBA) jih ocenjuje na 4,2 milijarde evrov. Izgube pri kreditnih nakazilih so zrasle za 16 odstotkov, pri kartičnih plačilih za 29 odstotkov. V 85 odstotkih primerov kreditnih nakazil so breme nosili uporabniki sami, večinoma zato, ker so jih goljufi prepričali, da sami odobrijo transakcijo.
Slovenija pa poleg naraščajočih goljufij zbuja pozornost tudi pri pregonu. Evropska komisija je v pregledu stanja pravosodja v EU sicer pohvalila napredek pri digitalizaciji in skrajševanju sodnih postopkov v primerih korupcije, a obenem izrecno opozorila, da pri zahtevnejših zadevah pranja denarja učinkovitost ostaja šibka točka. Agencija EU za kibernetsko varnost (ENISA) je analizirala skoraj 5.000 kibernetskih incidentov v EU in potrdila, da ostaja phishing najrazširjenejši vektor napadov, tarča pa je v 38 odstotkih primerov javna uprava.
Aleš Ritonja iz delovne skupine za preprečevanje prevar pri Združenju bank Slovenije je opozoril, da se število poskusov digitalnih prevar v EU povečuje za 43 odstotkov na leto, uporaba socialne manipulacije pa za 77 odstotkov. Kot najpogostejše oblike je izpostavil investicijske prevare, phishing, lažne spletne trgovine in vrivanje v poslovno komunikacijo.
“Varnost ne sme biti odvisna samo od znanja posameznika. Potrebujemo sistemsko zaščito in enostavne poti do pomoči,” je za Svet24 dejala Tanja Piškur iz Zveze potrošnikov Slovenije. Policija, banke, UPPD in telekomunikacijski operaterji delujejo vsak v svojem tiru – dokler ne bodo usklajeni, bodo goljufi vedno korak pred njimi.
