Načrtovana nadgradnja železniške proge med Postojno in Divačo odpira eno največjih infrastrukturnih vprašanj na Primorskem v zadnjih letih. Projekt, ocenjen na 1,4 milijarde evrov, predvideva skrajšanje trase za dobrih sedem kilometrov in občutno zmanjšanje potovalnega časa z 29 na 13 minut. A medtem ko država govori o razvoju in hitrosti, prebivalci ob predvideni novi trasi, po poročanju Radia Slovenije, opozarjajo na ceno, ki jo bodo plačali sami.
Prenova 170 let stare proge je po pojasnilih pristojnih nujna, saj naj bi vlaki na novi trasi dosegali hitrosti do 160 kilometrov na uro. Na 37,5 kilometra dolgem odseku je predvidenih 12 predorov in pokritih vkopov ter sedem viaduktov in mostov. Projekt vodi Direkcija za infrastrukturo, pri pripravi rešitev pa sodelujejo tudi projektanti družbe Slovenske železnice.
Selitev postaj in nova prometna logika
Po načrtih naj bi se postojnska železniška postaja premaknila med obstoječo postajo in avtocesto. V Prestranku bi potniški in tovorni promet ločili, v Pivki pa bi novo postajališče približali središču naselja. Gre za posege, ki dolgoročno spreminjajo prometno sliko regije.
Največ nezadovoljstva je med lastniki enajstih hiš nad nekdanjimi vojašnicami v Postojni, kjer bi zaradi gradnje porušili stanovanjske objekte. Lastniki opozarjajo, da o načrtih niso bili pravočasno obveščeni in predlagajo, da bi progo prestavili na drugo stran avtoceste. Poudarjajo tudi čustveno dimenzijo, saj gre za domove, ki so jih gradili desetletja.
Projektanti odgovarjajo, da zaradi višinskih razlik drugačna rešitev na tem odseku ni izvedljiva. Podobne pomisleke so izrazili tudi prebivalci Pivke, kjer bi ukinitev postajališča v Košani pomenila slabšo dostopnost javnega prevoza.
Projekt tako odpira klasično razvojno dilemo. Hitrejša povezava med notranjostjo države in Primorsko prinaša gospodarske koristi, a hkrati posega v prostor in življenja ljudi, ki ob progi živijo.
