150 tisoč evrov za manj odpadkov in temelje krožnega gospodarstva

Ponovna uporaba izdelkov in priprava odpadkov za ponovno uporabo ostajata eden najbolj zapostavljenih, a hkrati najbolj učinkovitih stebrov krožnega gospodarstva. Prav na tem področju je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) v začetku leta sprejelo odločitve, ki, čeprav finančno razmeroma skromne, kažejo na manj odpadkov, več lokalne infrastrukture in več sodelovanja med javnimi službami in socialnim podjetništvom.

Ministrstvo je v okviru javnega razpisa, objavljenega oktobra lani, razdelilo do 150.000 evrov za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo za dejavnosti ponovne uporabe proizvodov in priprave odpadkov za ponovno uporabo. Sredstva so bila dodeljena trem projektom, vsakemu v vrednosti približno 45.000 do 50.000 evrov, financiranje pa je zagotovljeno iz Podnebnega sklada v okviru državnega proračuna za leto 2026.

Trije projekti, tri lokalne zgodbe

Sredstva so prejeli:

• OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, ki bo do skoraj 49.000 evrov namenilo projektu Zeleni premik: krepitev ponovne uporabe,
  
• Komunala Ilirska Bistrica, ki bo z do okoli 43.000 evrov obnovila obstoječo delavnico za dejavnosti ponovne uporabe,
  
• Zavod KNOF SO.P. iz Krškega, ki bo z do skoraj 50.000 evrov sofinanciranja vlagal v opremo za izvajanje dejavnosti ponovne uporabe izdelkov.
  
  

Gre za razmeroma majhne investicije, a z izrazitim lokalnim učinkom. Projekti so namenjeni vzpostavitvi ali nadgradnji fizične infrastrukture, prostorov, delavnic in opreme, kjer se izdelki, ki bi sicer postali odpadki, pregledajo, očistijo, popravijo in vrnejo v uporabo.

Preprečevanje nastajanja odpadkov

Ključna razlika med tovrstnimi projekti in klasičnim ravnanjem z odpadki je v premiku navzgor po hierarhiji ravnanja z odpadki. Ponovna uporaba in priprava za ponovno uporabo imata bistveno večji okoljski učinek kot recikliranje, saj ohranjata vrednost izdelkov, materialov in dela, ki je bilo v njih vloženo.

Zato razpis ni bil usmerjen zgolj v tehnično infrastrukturo, temveč tudi v izboljšanje sodelovanja med izvajalci javne službe ravnanja z odpadki, socialnimi podjetji in drugimi akterji, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo. Prav ta povezovalni vidik je po oceni ministrstva ključen za dolgoročne učinke.

Razpis je zajemal širok nabor upravičenih stroškov. Od gradnje, obnove in razširitve objektov, do inženirskih del, nakupa kontejnerjev, skladiščne opreme ter specializirane opreme za preverjanje, čiščenje in popravila izdelkov. Poseben poudarek je bil tudi na trajnostnih materialih, denimo pri omejitvi na leseno stavbno pohištvo.

V praksi to pomeni vzpostavljanje lokalnih centrov ponovne uporabe, delavnic in servisnih točk, ki ne ustvarjajo le okoljskih koristi, temveč tudi nova delovna mesta, pogosto za težje zaposljive skupine, ter krepijo lokalno ekonomijo.

Čeprav skupni znesek razpisa ne presega 150.000 evrov, ima ukrep simbolno in strateško težo. Kaže, da država postopoma prepoznava, da prehod v krožno gospodarstvo ni odvisen le od velikih industrijskih investicij, temveč tudi od drobne, a razvejane infrastrukture na lokalni ravni.