Razsežnosti logistične krize, ki jo je konec januarja sprožila blokada cestnega prometa na Zahodnem Balkanu, so zdaj merljive. Kot poroča srbski specializirani portal Aero Telegraf, je beograjsko letališče Nikola Tesla od 26. januarja opravilo kar 163 izrednih tovornih operacij – pristankov in vzletov –, kar je za ta aerodrom povsem neobičajna intenzivnost v tako kratkem obdobju.
Do množičnega preusmeravanja blaga v zračni promet je prišlo med večdnevno blokado mejnih prehodov, ko so vozniki tovornjakov iz več držav Zahodnega Balkana protestirali proti pravilom Evropske unije o omejitvi bivanja poklicnih voznikov v schengenskem območju. Gre za problematiko, ki zadeva celotno regijo, vključno s slovenskimi logističnimi podjetji in prevozniki, ki so del istih dobavnih verig.
Ko je bil cestni promet resno oviran, so bila številna podjetja prisiljena nujne in časovno občutljive pošiljke preusmeriti na letalski tovor. Obseg izrednih operacij je bil tako velik, da so letališke službe v tovornem segmentu delovale v režimu, ki je znatno presegal običajno obremenitev, z nenehnim prilagajanjem razporedov in infrastrukture povečanemu številu letov.
Izredni tovorni zahtevi so se nadaljevali tudi po uradni odpravi blokade, predvsem zaradi nadomeščanja zaostalih dobav. Ponazoritveni primer tega pritiska je bil zabeležen 3. februarja na redni liniji Air Serbia za Frankfurt. Let JU350 je bil opravljen z največjim letalom v floti, širokotrupnim airbusom A330, namesto običajnih ozkotrupnih tipov, kot sta embraer E190 ali airbus A320. Razlog je bil prevoz kar osmih PMC palet z blagom, v povratnem letu pa petih PMC in dveh AKE kontejnerjev. Samo iz Frankfurta je bilo ta dan z rednimi leti Air Serbia in Lufthanse ter čarterskim tovorom Lufthanse prepeljanih 27,5 tone blaga.
Podatek o 163 izrednih tovornih operacijah prvič ponuja konkreten količinski okvir temu, kar je bilo prejšnje dni opazno le skozi povečano aktivnost na letaliških ploščadih. Hkrati pa potrjuje, da je januarska blokada meja imela bistveno globlji in dolgotrajnejši vpliv na logistiko in zračni promet, kot se je sprva zdelo. Za slovensko gospodarstvo, ki je močno vpeto v čezmejne dobavne verige z Zahodnim Balkanom, je to opozorilo, kako hitro lahko trgovinski spor na meji preraste v širšo logistično krizo.
