167 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo v dveh mesecih, sredstva pa se prelivajo v pokojninsko blagajno

Finančna uprava je v prvih dveh mesecih leta 2026 pobrala 4,39 milijarde evrov davčnih prihodkov, 7,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Po podatkih FURS je več kot polovico celotne rasti ustvarila ena sama postavka – prispevki za zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo, ki so v dveh mesecih narasli za 167 milijonov evrov oziroma 24,1 odstotka. Razlog je tehničen, a fiskalno težek; prispevek za dolgotrajno oskrbo se pobira od 1. julija 2025, zato januar in februar 2026 prvič omogočata medletno primerjavo z meseci, ko dajatve še ni bilo. Od 1. marca je poleg tega za 5,9 odstotka narasel tudi obvezni zdravstveni prispevek, ki zdaj znaša 39,36 evra na mesec.

Skupni prispevki za socialno varnost so v obdobju januar-februar dosegli 2,02 milijarde evrov, 236 milijonov več kot lani (+13,2 odstotka). Pokojninski, starševski in prispevki za zaposlovanje so narasli za 6 do 7 odstotkov, torej približno v koraku z rastjo plač. Zdravstvena komponenta je s 24,1-odstotno rastjo popolnoma v drugem razredu. Za oceno dejanskega fiskalnega učinka samega prispevka za dolgotrajno oskrbo bi bilo treba podatek razbiti na zdravstveni in oskrbni del, česar FURS v objavah ne loči. Po ocenah Ministrstva za solidarno prihodnost naj bi novi prispevek letos prinesel okrog 650 milijonov evrov.

Združenje delodajalcev Slovenije je ob uvedbi prispevka opozorilo, da storitve dolgotrajne oskrbe sploh še niso v celoti zaživele, zbrana sredstva pa se prelivajo v pokojninsko blagajno za financiranje dodatka za pomoč in postrežbo. Po podatkih združenja bo ZZZS iz zbranih prispevkov za dolgotrajno oskrbo letos ZPIZ-u povrnil do 91 milijonov evrov za ta namen. Za zaposlene prispevek znaša 1 odstotek od bruto plače, enak delež doda delodajalec, samostojni podjetniki in kmetje pa plačujejo 2 odstotka.

Davek od dohodkov pravnih oseb je v prvih dveh mesecih padel za 3,4 odstotka, na 269 milijonov evrov. Podjetja so januarja vplačala 95,6 odstotka lanskih akontacij, februarja 97,6 odstotka. Družbe so za leto 2026 očitno prijavile nižje pričakovane dobičke. V enakem obdobju lani je ta postavka medletno narasla za 33,9 odstotka, letos upada.

Davek na dodano vrednost, po obsegu največji posamični davčni prihodek, je v dveh mesecih dosegel 1,007 milijarde evrov (+7,8 odstotka). Januarja je bila rast izrazitejša (+10,7 odstotka), februarja se je upočasnila na 3,9 odstotka. Trošarine stagnirajo; kumulativa 252,5 milijona evrov predstavlja 99,3 odstotka lanskega izkupička. Kljub višjim cenam pogonskih goriv zaradi iranske krize je skupni prihodek iz trošarin ostal praktično nespremenjen – nižji fizični odjem goriv očitno izničuje cenovni učinek.

Med manjšimi postavkami izstopa kolaps davka na motorna vozila, ki je februarja prinesel le 143 tisoč evrov, 7,6 odstotka lanskega februarskega izkupička (1,9 milijona evrov). Kumulativno so ti prihodki prepolovljeni (indeks 46,2), verjetno zaradi naraščajočega deleža električnih vozil, ki so oproščena tega davka. Carine so januarja padle za 40 odstotkov in se februarja odbile, kumulativno pa ostajajo 20 odstotkov pod lansko ravnjo, dohodnina (664 milijonov evrov, +3,5 odstotka) medtem raste zmerno.

Od 1. marca je obvezni zdravstveni prispevek po redni letni uskladitvi narasel s 37,17 na 39,36 evra. Ob uvedbi januarja 2024, ko je nadomestil ukinjeno prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je znašal 35 evrov, v dveh letih se je torej povišal za 12,5 odstotka. Letni strošek za posameznika zdaj znaša 472 evrov. Z marčevskim dvigom in polnim letnim učinkom prispevka za dolgotrajno oskrbo bo obremenitev plač iz naslova zdravstvenih in oskrbnih dajatev letos občutno višja kot kadar koli doslej.