17 odstotkov Evropejcev živi v prenatrpanih stanovanjih

Slovenija z 10,6 odstotka pod evropskim povprečjem, v Črni gori in Albaniji pa v pretesnih stanovanjih živi več kot polovica prebivalstva. Podatki Eurostata kažejo tudi, da je Slovenija med državami z najnižjo stopnjo energetskega siromaštva v Evropi.

Evropski statistični urad Eurostat je pred božičnimi prazniki objavil podatke o stanovanjskih razmerah v Evropi. Rezultati za leto 2024 kažejo velike razlike med državami članicami EU in kandidatkami za članstvo. Slovenija ima ugodnejše stanovanjske razmere od vseh sosednjih držav in večine evropskih držav.

Po podatkih Eurostata je v letu 2024 v prenatrpanih gospodinjstvih živelo 16,9 odstotka prebivalcev EU, kar je manj kot leta 2014, ko je ta delež znašal 18,1 odstotka. Slovenija s 10,6-odstotno stopnjo prenatrpanosti beleži rezultat, ki je boljši od evropskega povprečja. Povprečje pa prikriva velike razlike med državami – od 2,4 odstotka na Cipru do več kot 60 odstotkov v Črni gori.

Kaj pomeni prenatrpanost stanovanja

Eurostat prenatrpanost stanovanja opredeljuje po naslednjih merilih. Gospodinjstvo velja za prenatrpano, če nima na voljo vsaj ene sobe za celotno gospodinjstvo, ene sobe za vsak par, ene sobe za vsako samsko osebo, starejšo od 18 let, ene sobe za vsak par samskih oseb istega spola med 12. in 17. letom starosti ter ene sobe za vsak par otrok, mlajših od 12 let.

Ta metodologija omogoča mednarodno primerljivost podatkov in upošteva tako velikost stanovanja kot tudi strukturo gospodinjstva. Prenatrpanost ni le vprašanje udobja, saj ima dokazane negativne učinke na zdravje, izobraževalne rezultate otrok in kakovost življenja.

Slovenija med najboljšimi v regiji

Med sosednjimi državami nobena ne dosega primerljive ravni. Avstrija ima 13,7 odstotka prenatrpanih gospodinjstev, Italija 23,9 odstotka, Hrvaška pa 31,7 odstotka. Hrvaška kljub članstvu v EU beleži trikrat višjo stopnjo prenatrpanosti od Slovenije.

Nemčija ima 11,5-odstotno stopnjo prenatrpanosti, kar je le za odstotno točko več od Slovenije. Španija s 9,1 odstotka in Nizozemska s 4,6 odstotka sodita med države z najnižjimi stopnjami, a imata drugačno stanovanjsko tradicijo in cenovno strukturo trga.

Znotraj EU so najvišje stopnje prenatrpanosti v Romuniji s 40,7 odstotka, Latviji z 39,3 odstotka, Bolgariji s 33,8 odstotka in na Poljskem s 33,7 odstotka. Na drugem koncu lestvice so Ciper z 2,4 odstotka, Malta s 4,4 odstotka in Nizozemska s 4,6 odstotka.

Zahodni Balkan v stanovanjski stiski

Podatki za države zahodnega Balkana so zaskrbljujoči. Črna gora z 61,6-odstotno stopnjo prenatrpanosti, ki se nanaša na leto 2022, beleži najvišjo vrednost v Evropi. Skoraj dve tretjini Črnogorcev živi v stanovanjih, ki po evropskih standardih nimajo zadostnega števila sob.

Sledijo Albanija s 57,1 odstotka in Srbija s 46,6 odstotka. V obeh državah v prenatrpanih stanovanjih živi skoraj polovica prebivalstva. Severna Makedonija z 38,1 odstotka zaključuje vrh lestvice držav zahodnega Balkana.

Po ocenah Razvojne banke Sveta Evrope so visoke stopnje prenatrpanosti posledica več dejavnikov: nižjih dohodkov prebivalstva, tradicije večgeneracijskih gospodinjstev, pomanjkanja dostopnih stanovanj in nerazvitih stanovanjskih politik. Slovenija z desetino prebivalstva v prenatrpanih stanovanjih odstopa od tega regionalnega vzorca.

Lastništvo ne zagotavlja kakovosti

Države z najvišjimi stopnjami lastništva nepremičnin hkrati beležijo najvišje stopnje prenatrpanosti. Po podatkih Eurostata za leto 2024 je v Romuniji 94 odstotkov prebivalstva lastnikov svojih domov, v Srbiji več kot 90 odstotkov, na Hrvaškem 91 odstotkov. Stanovanjske razmere so kljub visokemu lastništvu slabše kot v državah z nižjim deležem lastništva, kot sta Nemčija s 47 odstotki ali Avstrija s 54 odstotki.

V državah jugovzhodne Evrope so bila stanovanja večinoma privatizirana v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, lastniki pa pogosto nimajo sredstev za njihovo vzdrževanje ali povečanje. Mlajše generacije hkrati ostajajo v družinskih stanovanjih dlje, kar povečuje prenatrpanost.

Slovenija z nizko stopnjo energetskega siromaštva

Po podatkih Eurostata za leto 2024 le 3,3 odstotka Slovencev ne more zagotoviti ustreznega ogrevanja svojega doma. To uvršča Slovenijo med tri najboljše države v EU, skupaj s Finsko z 2,7 odstotka in Poljsko s 3,3 odstotka. Povprečje EU znaša 9,2 odstotka.

Po podatkih Eurostata in poročanja Euronewsa Albanija beleži 33,8 odstotka prebivalstva, ki si ne more privoščiti ustreznega ogrevanja, Severna Makedonija 30,7 odstotka, Črna gora pa več kot 10 odstotkov.

Srbija je pri tem kazalniku v ugodnejšem položaju. Po podatkih OECD iz raziskave o cenah energije na zahodnem Balkanu je v Srbiji leta 2022 delež gospodinjstev, ki si niso mogla privoščiti ustreznega ogrevanja, znašal 9,5 odstotka, kar je blizu povprečja EU. Srbija pa je hkrati beležila 22-odstotni delež gospodinjstev z zaostanki pri plačilu računov za komunalne storitve, kar je več od povprečja EU, ki znaša 6,9 odstotka.

Nizko breme stanovanjskih stroškov

Po podatkih Eurostata za leto 2024 le 3,8 odstotka Slovencev živi v gospodinjstvih, kjer stanovanjski stroški presegajo 40 odstotkov razpoložljivega dohodka. Nižji delež v EU beležita le Ciper z 2,4 odstotka in Hrvaška s 3,7 odstotka.

Povprečje EU znaša 8,2 odstotka, najvišji delež pa beleži Grčija z 28,9 odstotka. Danska s 14,6 odstotka in Nemčija z 12,0 odstotka prav tako presegata evropsko povprečje.

Stanovanjski izzivi v regiji

Podatki o prenatrpanosti stanovanj so eden od kazalnikov kakovosti življenja, ki jih Eurostat spremlja v okviru evropskega sistema socialnih kazalnikov. Evropska komisija v svojih političnih smernicah za obdobje 2024–2029 cenovno dostopna in trajnostna stanovanja uvršča med prioritete.

Vsak deseti Slovenec živi v prenatrpanem stanovanju, a je položaj države v primerjavi s sosedi ugoden. Slovenija je med državami z najnižjo stopnjo energetskega siromaštva in najnižjim bremenom stanovanjskih stroškov v EU.

Za države zahodnega Balkana ostaja stanovanjska problematika razvojni izziv. Reforme stanovanjskega sektorja, vlaganja v energetsko učinkovitost in razvoj najemniških trgov bodo potrebni za izboljšanje stanovanjskih razmer za več kot polovico prebivalstva teh držav.