Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) letos obeležuje 175 let delovanja. Gre za institucijo, ki je skozi zgodovino pogosto ostajala v ozadju političnih razprav, a je hkrati vztrajno soustvarjala temelje slovenskega gospodarstva, od industrializacije in izvoza do sodobnih izzivov energetike, digitalizacije in konkurenčnosti.
Prva čez-sektorska gospodarska zbornica na Slovenskem je bila ustanovljena leta 1851 v Ljubljani kot Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko. Že takrat je povezovala obrtnike, trgovce in industrijo ter pomagala graditi mednarodne stike.
V času Avstro-Ogrske, kasneje Jugoslavije in po osamosvojitvi Slovenije je GZS delovala kot stabilen organizacijski okvir gospodarstva, ne glede na politične sisteme.
Danes GZS združuje več kot 5.200 podjetij, ki ustvarijo približno polovico dodane vrednosti slovenskega gospodarstva in dve tretjini izvoza. Ta številka sama po sebi pove dovolj. Čeprav članice predstavljajo manjši delež vseh podjetij, je njihov vpliv na gospodarsko sliko države ključen.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal ob jubileju poudarja misel, ki se pogosto izgubi v političnih razpravah, da gospodarstvo ni abstrakten pojem. Podjetja pomenijo delovna mesta, plače, socialno varnost in stabilnost gospodinjstev. Ko podjetja rastejo, imajo zaposleni več možnosti, lokalne skupnosti več virov, država pa bolj vzdržen javnofinančni sistem.
GZS pri tem deluje kot most med podjetji in državo. Na eni strani prenaša realne potrebe gospodarstva v zakonodajne postopke, na drugi strani podjetjem pomaga razumeti spremembe zakonodaje, razpise, evropske politike in nove obveznosti.
Kaj je GZS dosegla v letu 2025?
Leto 2025 je bilo za slovensko gospodarstvo zahtevno. Visoke cene energije, geopolitična negotovost in počasnejša rast v Evropi so pritiskali na podjetja, GZS pa je v tem okolju igrala aktivno vlogo.
Med pomembnejšimi dosežki izstopajo:
- analiza cen energije v okviru študije Moja položnica, ki je pokazala, da je za Slovenijo dolgoročno smiselna kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov,
- ponovna aktivacija sheme delnega povračila plač za skrajšani delovni čas,
- vpliv pri spremembah evidenc delovnega časa,
- blažji in hitrejši postopki zaposlovanja tuje delovne sile,
- zamik obveznega trajnostnega poročanja (t. i. Stop the clock),
- uvedba informatike v osnovne šole in mikrodokazil v visokem šolstvu.
To so konkretni ukrepi, ki so podjetjem omogočili lažje poslovanje.
Made in Slovenia 2035
Na Vrhu slovenskega gospodarstva je GZS predstavila desetletni program Made in Slovenia 2035, skupaj z Manifestom za Slovenijo 2035. Gre za jasna pričakovanja gospodarstva za stabilno davčno okolje, predvidljive politike, konkurenčne cene energije, vlaganja v znanje in tehnologijo.
Manifest hkrati opozarja na nevarnost polarizacije med zaposlenimi in podjetji. Poenostavljena delitev na “kapital” in “delo” dolgoročno škodi obema. Brez konkurenčnih podjetij ni visokih plač, brez znanja in zaposlenih pa ni uspešnih podjetij.
Preberite več:
GZS je preživela monarhije, države, krize in tranzicijo. Danes deluje v času, ko so izzivi drugačni. V ospredju so energetski prehod, umetna inteligenca, demografski pritiski in globalna konkurenca. Njena prednost ostaja čez-sektorska struktura, ki omogoča uravnotežen pogled na gospodarstvo kot celoto in ne le na posamezne panoge.
