18 milijard zamrznjenih evrov pred odklepom in forint na triletnem vrhu po zmagi Pétra Magyarja na Madžarskem

Foto: REUTERS/Marton Monus

Madžarski forint je v nedeljskih poznih urah poskočil na 367,93 za evro, najmočnejšo raven od sredine leta 2023. Valutni skok je sledil razglasitvi zmage Pétra Magyarja in njegove stranke Tisza, ki je po preštetih 97 odstotkih glasovnic osvojila 138 od 199 poslanskih mest in s tem dvotretjinsko večino v madžarskem parlamentu. Viktor Orbán je poraz priznal že med štetjem glasov. Po 16 letih se končuje obdobje, ki je Madžarsko postavilo na rob evropskega političnega prostora.

Za Slovenijo volilni izid ni le zunanjepolitična novica. Kot je Lider.si v sredo poročal na podlagi analize, ki jo je CompanyWall pripravil za portal, šest proizvodnih in transportnih sektorjev, ki so najgloblje vpeti v madžarski gospodarski prostor, v Sloveniji zaposluje več kot 100.000 ljudi in ustvari 25 milijard evrov letnih prihodkov. Proizvodnja električne opreme, avtomobilskih komponent, farmacevtskih izdelkov, kemikalij, strojev ter cestni prevoz so panoge, za katere je madžarska stabilnost neposredno pomembna.

Prva posledica nove vlade bo finančna. Bruselj je Madžarski zamrznil okrog 18 do 20 milijard evrov kohezijskih in strukturnih sredstev zaradi kršitev vladavine prava in pomanjkanja preglednosti pri javnih naročilih. Magyar je že v zmagovalnem govoru na bregu Donave napovedal, da bo ena prvih potez pristop k Evropskemu javnemu tožilstvu, kot prve diplomatske cilje pa navedel Varšavo, Dunaj in Bruselj. Dvotretjinska večina mu omogoča spremembe ustave in razgradnjo institucionalnega okvirja, ki ga je Orbán gradil šestnajst let. Morgan Stanley ocenjuje, da bi forint ob proevropski vladi lahko okrepil za deset odstotkov, Bank of America pa ga je že pred volitvami ocenila kot podcenjenega za šest odstotkov.

Za slovensko izvozno gospodarstvo je kratkoročno najpomembnejša stabilizacija forinta. Madžarska valuta je od začetka bližnjevzhodne krize februarja izgubila pet odstotkov vrednosti, kar je slovenskim dobaviteljem avtomobilske in električne industrije neposredno stiskalo marže. Če se napoved Morgan Stanleyja uresniči, bi to pomenilo občutno olajšanje za 334 podjetij v proizvodnji električne opreme, ki ustvarijo 6,8 milijarde evrov prihodkov, in za 182 podjetij v avtomobilski industriji s 3,7 milijarde evrov prihodkov. Obe panogi sta vpeti v dobavne verige madžarskih tovarn Audija v Győru, BMW-ja pri Debrecenu, Mercedesa v Kecskemétu in Suzukija v Esztergomi.

Nova vlada bo morala najprej izpolniti pogoje za odklepanje zamrznjenih sredstev, preden denar steče. Bruselj je v preteklosti sproščal sredstva postopoma, v odgovor na konkretne reforme. Analitiki Capital Economics opozarjajo, da je malo verjetno, da bi Komisija formalno znižala prage za sproščanje; pričakovati je postopno sproščanje v tranšah, povezanih z reformami pravosodja, preprečevanja korupcije in javnih naročil. Za 36 slovenskih farmacevtskih podjetij s prihodki 4,1 milijarde evrov, med njimi novomeško Krko, ki na madžarskem trgu generičnih zdravil posluje že desetletja, stabilnejše regulativno okolje zmanjšuje tveganje nepričakovanih posegov v cenovne politike ali registracijske postopke.

Na evropski ravni odprava madžarskega veta neposredno vpliva na financiranje Ukrajine. Kredit v vrednosti 90 milijard evrov za Ukrajino, ki ga je Orbán blokiral, bo po oceni več diplomatskih virov zdaj odobren brez madžarske ovire, čeprav lahko slovaški premier Robert Fico ali češki Andrej Babiš še vedno postavita zadržke. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v odzivu na izid volitev zapisala, da je Madžarska izbrala Evropo. Francoski predsednik Emmanuel Macron je Magyarju čestital po telefonu, nemški kancler Friedrich Merz pa ga je pozval k skupnemu delu za združeno Evropo. Slovenski premier Robert Golob je na platformi X zapisal, da je zmaga Magyarja tudi velika zmaga za Evropo in njeno prihodnost.

A preobrat ni brez tveganj. Prehodno obdobje prinaša kadrovske menjave, regulativne spremembe in institucionalno preureditev, ki lahko kratkoročno upočasni odločanje. Orbánov aparat je v 16 letih prežel sodstvo, medije, državna podjetja in regulatorne organe. Magyar je v zmagovalnem govoru pozval predsednika države Tamása Sulyoka, generalnega državnega tožilca in vodjo urada za medije k odstopu, a razgradnja sistema bo trajala mesece, če ne leta.

Energetska odvisnost od Rusije ostaja trajna omejitev nove vlade. Rusija zagotavlja skoraj 90 odstotkov madžarske nafte in primerljiv delež plina ter nuklearno gorivo za elektrarno Paks. Magyar je napovedal konec energetske odvisnosti do leta 2035, ko potečeta veljavni pogodbi z Rusijo, precej pozneje od cilja EU, ki članicam nalaga popoln odklop do konca prihodnjega leta. Magyar verjetno ne bo nadaljeval Orbánove prakse blokiranja sankcijskih paketov v zameno za izvzetja, kar lahko postavi madžarske odjemalce pod pritisk pred iztekom pogodb.

Poročilo Allianz Research, ki ga je Lider.si obravnaval v članku v sredo, uvršča Madžarsko med države s trojnim primanjkljajem, kjer se fiskalni deficit, negativni tekoči račun in energetska odvisnost kopičijo drug na drugega. V tej skupini je edina članica EU. Proračunski primanjkljaj presega pet odstotkov BDP, javni dolg se približuje 74 odstotkom BDP, agencija S&P pa je kreditno napoved za Madžarsko že znižala na negativno. Zmaga Tisze te številke ne spremeni čez noč.

Za skoraj 6.000 slovenskih cestnih prevoznikov s skupnimi prihodki 5,1 milijarde evrov in dobrimi 30.000 zaposlenimi, ki povezujejo Koper in Ljubljano z madžarskimi distribucijskimi središči, bo leto 2026 preizkušnja, ne glede na volilni izid. Soočajo se z višjimi stroški goriva sredi bližnjevzhodne krize, novim zunanjim stroškovnim cestninjenjem, ki velja od aprila, in pritiskom na marže, ki že zdaj znašajo 3,6 odstotka neto. A stabilnejša in predvidljivejša madžarska gospodarska politika je boljši okvir za spoprijemanje s temi izzivi, kot nadaljnja izolacija od Bruslja.

Če se zamrznjenih 18 do 20 milijard evrov v prihodnjih letih postopoma sprosti, bo to za madžarsko gospodarstvo pomenilo nove infrastrukturne projekte, javna naročila in investicijske cikle, pri katerih srednjeevropski dobavitelji redno sodelujejo. Slovenskim podjetjem v šestih izpostavljenih sektorjih se danes obetajo ugodnejše razmere, kot so jih pričakovala še teden dni nazaj. Tveganja, ki jih opisuje Allianz, niso izginila, a njihova politična komponenta se je v nedeljo zvečer občutno zmanjšala.

En odgovor

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji