Slovensko-madžarski skupni sklad bo v letu 2026 za projekte na obeh straneh meje namenil skupno dva milijona evrov. Programski odbor je na zasedanju v Lendavi izbral devet projektov, ki bodo prispevali k razvoju obmejnega območja, od turističnih in kmetijskih pobud do obnove kulturne in skupnostne infrastrukture.
Na slovenski strani bodo sredstva namenjena čezmejnemu učnemu centru Mlinarski kulinarični center Zavoda Kocljevina v Prosenjakovcih, projektu Mostovi dediščine v Občini Dobrovnik, obnovi Glasbene šole Lendava ter razvoju Pomurske vzorčne kmetije. Na madžarski strani so izbrani projekti obnova cistercijanskega samostana v Monoštru, energetska prenova Kulturnega doma v Števanovcih, širitev gasilske postaje v Gornjem Seniku, vzpostavitev kavarne v Sakalovcih ter obnova Slovenskega kulturnega in informacijskega centra Lipa v Monoštru.
Pregled izbranih projektov 2026
| Država | Projekt | Vsebina |
| Slovenija | Mlinarski kulinarični center | Čezmejni učni in turistični center |
| Slovenija | Mostovi dediščine | Novi skupnostni prostori v Dobrovniku |
| Slovenija | Glasbena šola Lendava | Obnova izobraževalne infrastrukture |
| Slovenija | Pomurska vzorčna kmetija | Razvoj kmetijskega modelnega centra |
| Madžarska | Samostan Monošter | Obnova kulturne dediščine |
| Madžarska | Kulturni dom Števanovci | Energetska prenova |
| Madžarska | Gasilska postaja Gornji Senik | Širitev infrastrukture |
| Madžarska | Kavarna Sakalovci | Nova skupnostna dejavnost |
| Madžarska | Center Lipa Monošter | Obnova kulturnega centra |
Sklad je bil ustanovljen na podlagi sporazuma med vladama Slovenije in Madžarske o sodelovanju pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja. Upravljavec sklada je Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje Muraba, ki deluje kot institucionalni okvir čezmejnega povezovanja.
Razvojni pomen za obmejno območje
Čeprav znesek dveh milijonov evrov na ravni državnega proračuna ni velik, ima lahko na lokalni ravni pomemben multiplikativni učinek. Obmejna območja, zlasti v Pomurju in Prekmurju, se soočajo z izzivi demografskega upada, omejenih investicij in odseljevanja mladih. Projekti, ki povezujejo turizem, kulturo, kmetijstvo in lokalne skupnosti, lahko prispevajo k ohranjanju gospodarske in družbene vitalnosti prostora.
Poseben pomen ima sklad tudi z vidika manjšinske politike. Namenjen je krepitvi slovenskega in madžarskega narodnostno mešanega območja ter ohranjanju kulturne identitete obeh skupnosti. Čezmejni projekti tako niso le razvojni, temveč tudi simbolni most med državama.
Izbor projektov za leto 2026 kaže na usmeritev v manjše, a ciljno naravnane investicije, ki gradijo na lokalnih pobudah. Vprašanje za prihodnja leta ostaja, ali bo obseg sredstev zadosten za dolgoročne razvojne premike ali pa bo sklad ostal predvsem dopolnilni instrument regionalne politike.
