Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za petletni projekt poklicnega izpopolnjevanja zaposlenih. Evropski socialni sklad plus bo prispeval 13,4 milijona evrov, razliko v višini 6,6 milijona evrov pa bo pokrilo državno proračunsko financiranje.
Projekt z uradnim imenom “Izvajanje programov nadaljnjega poklicnega in strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja v letih 2025-2029” je namenjen vključevanju zaposlenih v programe nadaljnjega poklicnega izpopolnjevanja ter v preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK). Gre za javno veljavne listine, s katerimi posameznik dokazuje usposobljenost za opravljanje določenega poklica, ne glede na to, kje in kako je znanje pridobil.
Sredstva prihajajo v času, ko se Slovenija sooča s strukturnimi neskladji na trgu dela, ki se z leti le poglabljajo. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje bo v obdobju 2025-2029 povprečno letno povpraševanje po delovni sili pri okoli 23.600 osebah, ponudba pa le pri 18.400. Razkorak torej znaša dobrih 5.000 delavcev letno, ki jih preprosto ni na voljo.
Poklicni barometer za leto 2026, ki ga je Zavod za zaposlovanje pripravil jeseni lani, napoveduje nadaljnji primanjkljaj kadrov v zdravstveni oskrbi, šolstvu in gradbeništvu. Na drugi strani se presežki kopičijo med grafičnimi oblikovalci, novinarji, filozofi in fotografi. Digitalizacija in avtomatizacija razmere dodatno zaostrita, saj po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma 44 odstotkov ključnih kompetenc zaposlenih do leta 2027 čaka temeljita preobrazba.
A slovensko gospodarstvo se na te spremembe ni uspelo pravočasno pripraviti. Kot poroča revija HRM, je pomanjkanje kadrov najizrazitejše v logistiki, zdravstvu, industriji in informacijskih tehnologijah. Gre za poklice, kjer so delovni pogoji zahtevni, karierna pot za mlade manj privlačna, izobraževalne zmogljivosti pa omejene. Četrtina delodajalcev rešitev že išče v tujini.
Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij, na katerega je odobreni projekt osredotočen, omogoča posameznikom, da uradno potrdijo znanja in spretnosti, pridobljene z delom, prostovoljstvom ali neformalnim izobraževanjem. Certifikat NPK je javno veljavna listina, ki jo priznavajo tako v Sloveniji kot v drugih državah EU. Po ocenah Centra za poklicno izobraževanje (CPI) je takšno potrjevanje neformalnih znanj za slovensko gospodarstvo izjemno pomembno, saj marsikdo opravlja delo, za katero nima ustrezne formalne izobrazbe, ima pa leta praktičnih izkušenj.
Demografske projekcije položaj še dodatno zapletajo. Analiza trga dela do leta 2039, ki jo je lani objavila Obrtno-podjetniška zbornica, kaže, da bo najbolj primanjkovalo univerzitetno izobraženih kadrov, ki jih je zaradi potrebnega znanja slovenščine težje nadomestiti s tujimi delavci. Učiteljev in vzgojiteljev bo letno primanjkovalo okoli 1.470, zdravnikov pa okoli 1.040.
Projekt se financira v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021-2027, ki za celotno Slovenijo predvideva obsežna vlaganja v človeške vire. Evropski socialni sklad plus (ESS+), iz katerega prihaja večina sredstev, je osrednji instrument EU za podporo delovnim mestom, poklicnemu usposabljanju in socialni vključenosti. V obdobju 2021-2027 znaša skupni proračun ESS+ na ravni EU dobrih 99 milijard evrov.
Slovenija iz istega sklada že financira vrsto sorodnih projektov. Lani maja je bil objavljen razpis za usposabljanje zaposlenih nad 50 let v vrednosti sedmih milijonov evrov, posebej za krepitev digitalnih in zelenih kompetenc. Vlada je aprila 2025 sprejela tudi letni program izobraževanja odraslih z več kot 116 milijoni evrov proračunskih sredstev.
Vprašanje ostaja, ali bo 20 milijonov evrov v petih letih dovolj za premostitev vrzeli, ki se na trgu dela kopičijo desetletja. Za primerjavo: samo za usposabljanje starejših zaposlenih je bilo lani na voljo sedem milijonov, medtem ko celoten letni program izobraževanja odraslih presega 116 milijonov. Odobreni projekt je torej del širše sestavljanke, ne pa celovita rešitev strukturnih težav slovenskega trga dela.
