200 zasidranih tankerjev, Irak ustavil polja, Goldman Sachs napoveduje nafto pri 100 dolarjih

S 5. marcem zavarovalnice za zaščito in odškodnine niso obnovile polic za plovila v Perzijskem zalivu. Hormuška ožina ni bila minirana, ni bila blokirana z ladjevjem. Iran je to storil z droni. Učinek je enak, kot če bi jo zamašil z betonom.

Po podatkih Lloyd’s List Intelligence je danes v Zalivu zasidranih okrog 200 mednarodno registriranih tankerjev za surovo nafto in naftne derivate. Irak je moral v sredo začeti ustavljati delovanje nekaterih polj v naftnem kompleksu Rumaila, enem od petih največjih na svetu, ker ni imel kam shraniti nafte, ki je ni mogel izvoziti. To ni cenovni šok. To je fizična blokada zaloge. Helima Croft, globalna vodja blagovnih strategij pri RBC Capital Markets, je za NPR ocenila, da se svet sooča z “največjo energetsko krizo od naftnega embarga v sedemdesetih letih.”

Iran tega ni dosegel z mornariškimi blokadami, minskimi polji ali raketami dolgega dosega. Po besedah Croft je zadostovalo “nekaj dronarskih udarov v bližini ožine” in zavarovalnice so same zaprle prehod. Računica je bila za lastarje enoznačna; prevoznina za supertanker razreda VLCC je v ponedeljek dosegla rekordnih 423.736 dolarjev na dan, vojna premija na posamezni prehod pa bi pri plovilih te vrednosti narasla za četrt milijona dolarjev. Brez police nihče ni tvegal.

Savdski vzhodnozahodni naftovod in emiratski naftovod do Fudžajre skupaj zmoreta le okrog 17 odstotkov normalnega pretoka in Iran je v sredo napadel prav terminal v Fudžajri. Med 8 in 16 milijoni sodov dnevno je dejansko blokiranih, odvisno od stopnje zasedenosti alternativnih poti. OPEC-ove rezervne zmogljivosti znašajo okrog 3,5 milijona sodov na dan in so skoncentrirane v Savdski Arabiji in Emiratih, toda večji del tega ne more do trga, dokler je ožina nedostopna. Goldman Sachs to stanje opisuje kot “ujeto rezervno kapaciteto”, pri kateri je cenovni učinek enak ničelni kapaciteti.

Brent je četrtek zaključil pri 81 dolarjih za sod, z vrha pri 84 dolarjih po napadih na Fudžajro in omanski Duqm. Od petka, 28. februarja, ko je nafta stala 73 dolarjev, je cena narasla za okrog 11 odstotkov. Vodja naftnih raziskav pri Goldman Sachsu Daan Struyven je razliko med temeljno vrednostjo pri 65 dolarjih in trenutno ceno opredelil kot premium, ki ga trgi pripisujejo štiritedenski prekinitvi pretoka. Pet tednov bi pomenilo 100 dolarjev. Goldman je za drugi kvartal napoved dvignil na 76 dolarjev, a po lastni oceni banke ostajajo tveganja “občutno nagnjena navzgor.”

Katar je po iranskih napadih na kompleksa Ras Laffan in Mesaieed v ponedeljek ustavil proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina. Skozi to območje normalno poteka okrog 20 odstotkov svetovne dobave LNG, večinoma ravno iz Katarja. Evropski TTF je v torek dosegel vrh nad 60 evri za megavatno uro, blizu dvakratnika ravni pred 28. februarjem; Goldman Sachs ocenjuje, da bi pri dvomesečni prekinitvi TTF presegel 100 evrov za megavatno uro. Za Evropo bi to pomenilo ponovitev energetskega šoka iz let 2021–2023, tokrat ob sočasnem tarifnem pritisku in brez zimskih zalog, ki bi ga blažile.

Huti so od 28. februarja obnovili napade na ladjevje v Rdečem morju. Maersk in Hapag-Lloyd sta ladje preusmerila okoli afriškega Rta dobrega upanja, kar tranzitni čas med Azijo in Evropo podaljša za dva do tri tedne. Pakistan in Bangladeš sta po podatkih Kplerja od katarskega in emiratskega LNG v 99 oziroma 72 odstotkih odvisna. Nomura med energetsko najbolj ranljive uvršča Tajsko, Indijo, Južno Korejo in Filipine.

Trump je v torek napovedal, da bo Razvojna finančna korporacija IDFC zagotovila politično zavarovanje za ladijski promet skozi Zaliv in ponudil mornariški eskort. Trgi so se kratko umirili, toda po oceni analitikov Kplerja vladna polica ne more odpraviti tveganja, ki ga povzroča iranski dron pri posamezni ladji. Lastnik tankerja ne tehta zavarovalnega kritja v abstraktnem smislu, temveč konkretno – ali bo njegovo plovilo naslednje po Stena Imperative in Athe Nova, ki sta bili zadeti ta teden.

Hiter razplet je še mogoč. Poročanje New York Timesa o neformalnih iranskih stikih je v sredo sprožilo 12-odstotni padec TTF v petih urah, kar pove, koliko prostora za spust je v trenutnih cenah vgrajenega. Toda iranski varnostni svetovalec Ali Larijani je v nedeljo pogajanja javno zavrnil, Trump pa je ponovil, da je čas zanje minil. Po Goldmanovi aritmetiki vsak dodaten teden brez obnove P&I polic prispeva k tistemu pragu, pri katerem 100 dolarjev za sod ni več najslabši scenarij, temveč osnova.