Medtem ko se javna razprava o platformnem delu v Sloveniji vrti pretežno okoli delovnih pogojev dostavljalcev in sindikalnih zahtev, podatki o registriranih poslovnih subjektih razgaljajo obseg preobrazbe, ki ji statistika komaj sledi. Med letoma 2020 in 2024 se je v dveh dejavnostih, ki jih poganjajo digitalne platforme za dostavo, pojavilo skupno 1.475 novih poslovnih subjektov. V državi z dvema milijonoma prebivalcev je to premik, ki ga ni mogoče pripisati zgolj pandemičnemu šumu, kažejo podatki, ki jih je za Lider.si pripravil CompanyWall.
Jedro se skriva v dveh klasifikacijskih šifrah standardne klasifikacije dejavnosti. V kategoriji H53.2, ki zajema drugo poštno in kurirsko dejavnost, je bilo leta 2020 registriranih 496 podjetij in samostojnih podjetnikov. Do konca leta 2024 jih je bilo 1.596. Rast za 222 odstotkov pomeni, da se je število več kot potrojilo in da gre za daleč najhitreje rastočo panogo v celotnem slovenskem gospodarstvu. Za primerjavo: celotno slovensko gospodarstvo je v istem obdobju zraslo za 13,7 odstotka, računalniško programiranje za 27 odstotkov, gradbeništvo za 25 odstotkov.
| PLATFORMNA EKONOMIJA V SLOVENIJI 2020–2024 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dejavnost (SKD 2008) | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | Rast 2020–24 |
| H53.2 Druga poštna in kurirska dej. | 496 | 949 | 1.201 | 1.398 | 1.596 | +222 % |
| letna sprememba | — | +453 | +252 | +197 | +198 | +1.100 |
| letna rast | — | +91 % | +27 % | +16 % | +14 % | |
| I56.21 Priložnostna priprava in dostava jedi | 747 | 757 | 927 | 1.019 | 1.122 | +50 % |
| letna sprememba | — | +10 | +170 | +92 | +103 | +375 |
| letna rast | — | +1 % | +22 % | +10 % | +10 % | |
| H53.1 Univerzalna poštna storitev | 8 | 8 | 8 | 8 | 9 | +13 % |
| SKUPAJ (H53.2 + I56.21) | 1.243 | 1.706 | 2.128 | 2.417 | 2.718 | +119 % |
*število registriranih poslovnih subjektov | ||||||
Dinamika sama po sebi veliko pove. Eksplozija je nastopila v prvem pandemičnem letu: med 2020 in 2021 je v kurirsko dejavnost na novo vstopilo 453 podjetnikov, kar pomeni 91-odstotni skok v enem samem letu. Ljudje, ki so izgubili delo ali iskali dodaten zaslužek, so se množično registrirali kot samostojni podjetniki in začeli dostavljati za platforme. V naslednjih letih se je tempo sicer umiral, a ni zamrl. V letu 2022 se jih je priključilo še 252, v 2023 dodatnih 197, v 2024 pa znova 198. Panoga se vsako leto širi za več kot 14 odstotkov, tudi ko pandemije ni več na vidiku.
Druga plat je dostava jedi. V kategoriji I56.21, ki zajema priložnostno pripravo in dostavo hrane, je dinamika drugačna, a po svoje še bolj zgovorna. Leta 2020 je bilo tu registriranih 747 podjetij, leta 2024 jih je bilo 1.122, kar pomeni 50-odstotno rast. Za razliko od kurirjev, kjer je pandemija sprožila takojšen naval, se je pri dostavi jedi preboj zgodil z zamikom. Med 2020 in 2021 je prirastek znašal vsega deset novih registracij, premik skoraj znotraj statističnega šuma. Pravi val je prišel šele leto pozneje, ko je med 2021 in 2022 na trg vstopilo 170 novih ponudnikov. Od takrat se segment vztrajno širi za približno deset odstotkov letno.
Zakasnitev pojasnjuje sama struktura obeh panog. Kurirska dostava zahteva le registracijo, kolo ali avto in naloženo aplikacijo. Vstopna ovira je zanemarljiva in odziv na spremembo razmer takojšen. Priprava in dostava jedi pa predpostavlja vsaj minimalno infrastrukturo, prostor za pripravo, sanitarne standarde in dobaviteljske odnose. Podjetniki so potrebovali daljši čas, da so prepoznali tržno priložnost, ki jo je sprožil razmah naročanja hrane na dom, in se nanj odzvali.
| RAST ŠTEVILA PODJETIJ PO PANOGAH 2020–2024 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Dejavnost | 2020 | 2024 | Sprememba | Rast |
| H53.2 Kurirska dejavnost | 496 | 1.596 | +1.100 | +222 % |
| I55.209 Druge nastanitve za krajši čas | 133 | 362 | +229 | +172 % |
| I55.203 Oddajanje zasebnih sob | 3.040 | 4.924 | +1.884 | +62 % |
| I56.21 Dostava jedi | 747 | 1.122 | +375 | +50 % |
| J62.01 Računalniško programiranje | 4.124 | 5.578 | +1.454 | +35 % |
| Q86 Zdravstvo | 4.609 | 6.187 | +1.578 | +34 % |
| L Nepremičnine | 4.158 | 5.379 | +1.221 | +29 % |
| F Gradbeništvo | 20.167 | 25.139 | +4.972 | +25 % |
| Celotno gospodarstvo | 206.220 | 234.446 | +28.226 | +14 % |
|
*število registriranih poslovnih subjektov | ||||
Skupaj obe panogi danes štejeta 2.718 poslovnih enot, kar je več kot dvakratnik izhodiščnih 1.243 iz leta 2020. Od skoraj 28.200 novih poslovnih subjektov, ki so med letoma 2020 in 2024 nastali v celotnem slovenskem gospodarstvu, jih je vsak devetnajsti nastal ravno v teh dveh panogah, tesno povezanih s platformno ekonomijo. Pred pandemijo bi za ti dve dejavnosti v širši javnosti komaj kdo slišal.
Da ne gre za anomalijo v razvrščanju ali statistični šum, potrjuje primerjava s klasično pošto. V kategoriji H53.1, ki zajema izvajanje univerzalne poštne storitve, se je število vpisanih med 2020 in 2024 spremenilo z osem na devet. Celoten razmah v poštni in kurirski panogi je rezultat platformne dostavne dejavnosti, ne pa širitve tradicionalnih poštnih storitev.
A za številkami se skriva druga zgodba, zgodba o delu. Velika večina teh 1.596 kurirskih podjetij so samostojni podjetniki, ki opravljajo delo za digitalne platforme, v slovenskem primeru pretežno za finski Wolt, ki je po odhodu španskega Glova maja 2024 ostal edini veliki ponudnik dostave na slovenskem trgu. To niso podjetja v klasičnem pomenu besede. Gre za posameznike, ki so po zakonu podjetniki, v praksi pa opravljajo delo po navodilih algoritma, z lastnimi sredstvi, brez plačanega dopusta, bolniške ali zagotovljenega minimalnega dohodka.
Ta protislovnost je v zadnjih letih povzročila vrsto konfrontacij. Aprila 2023 je pod okriljem sindikata Mladi plus nastal sindikat dostavljalcev. Dostavljalci so od platform zahtevali pogajanja za kolektivno pogodbo, ti pa so zahteve zavrnili z obrazložitvijo, da za pogajanja s samozaposlenimi ne obstaja pravna podlaga. Sledila je opozorilna stavka, več javnih pozivov in posredovanje ministra za delo Luka Mesca. Januarja 2024 so dostavljalci stavkali tudi v Mariboru. Začetkom leta 2026 pa je sindikat opozoril, da Wolt strošek za dostavo v slabem vremenu zaračuna naročnikom, medtem ko ga dostavljalci ne prejmejo.
Odgovor na ta razkol med formo in vsebino prihaja iz Bruslja. Evropski parlament in Svet sta oktobra 2024 sprejela direktivo 2024/2831 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu. Direktiva uvaja domnevo delovnega razmerja, kar pomeni, da bo dokazno breme, ali gre za samozaposlitev ali prikrito delovno razmerje, prestavljeno na platformo. Države članice imajo za prenos v nacionalno zakonodajo rok dve leti, se pravi do jeseni 2026. Kako se bo Slovenija lotila prenosa, bo ključno vplivalo na prihodnost celotne panoge, ki danes zaposluje tisoče ljudi. Da jo tudi davčni organ vse bolj pozorno spremlja, potrjujejo podatki Finančne uprave RS. Samo v enem letu, med koncem 2023 in koncem 2024, se je v štirih panogah, značilnih za fleksibilne oblike dela, število registriranih samostojnih podjetnikov povečalo z 14.201 na 16.708. Leta 2024 je FURS v okviru evropske direktive DAC7 od digitalnih platform tudi prvič prejel podatke o transakcijah in prodajalcih, ki poslujejo prek njih.
| DVA VALA PLATFORMNE EKONOMIJE 2020–2024 | |||
|---|---|---|---|
| Obdobje | Kurirji (H53.2) | Dostava jedi (I56.21) | Skupaj |
| 2020 → 2021 | +453 (+91 %) | +10 (+1 %) | +463 |
| 2021 → 2022 | +252 (+27 %) | +170 (+22 %) | +422 |
| 2022 → 2023 | +197 (+16 %) | +92 (+10 %) | +289 |
| 2023 → 2024 | +198 (+14 %) | +103 (+10 %) | +301 |
| SKUPAJ 2020–2024 | +1.100 | +375 | +1.475 |
| Delež v skupnem prirastku | 75 % | 25 % | 100 % |
|
*letni prirastki novih poslovnih subjektov | |||
Odprto ostaja, ali bo regulacija upočasnila rast ali jo preusmerila. Izkušnje iz Španije, ki je sorodno zakonodajo sprejela že leta 2021, nakazujejo, da se je del platform preprosto umaknil s trga, del pa prilagodil poslovni model. Tudi odhod Glova iz Slovenije je dodobra povezan s preračunom stroškov in tveganj, ki jih regulacija prinaša. V treh letih je španski ponudnik v Sloveniji nakopičil 7,8 milijona evrov izgube, in ko je Delivery Hero od podružnic zahteval dobiček, se je Slovenija znašla pod mejo rentabilnosti.
Za zdaj pa trendi ne pojenjajo. Kurirska dejavnost se je v Sloveniji od leta 2020 potrojila. Dostava jedi se je povečala za polovico. Skupaj obe panogi predstavljata enega najhitreje rastočih segmentov slovenskega gospodarstva. Zakonodajalcem ostaja, da to rast pretvorijo v dostojno delo. Platformam pa, da dokažejo vzdržnost poslovnega modela v svetu, kjer algoritem ne bo mogel več nadomeščati delovnega prava.
