23 ukrepov v 48 dneh: kako EU gradi zaščitni zid proti Kitajski

Evropska komisija je v prvih sedmih tednih leta 2026 uvedla ali obnovila 23 protidampinških in izravnalnih ukrepov, kar je razvidno iz registra Finančne uprave Republike Slovenije. Kitajska se kot država porekla pojavi v 18 od 23 primerov. Dajatve segajo od 24,5 odstotka za persulfate do 110,6 odstotka za zliti aluminijev oksid, paleta zaščitenih izdelkov pa je široka: od električnih avtomobilov in pnevmatik prek robotskih kosilnic in keramičnih ploščic do sladke koruze in sveč.

Po podatkih Evropske komisije je trgovinski primanjkljaj EU s Kitajsko leta 2024 znašal 305,8 milijarde evrov. Analitiki bruseljskega inštituta Bruegel napovedujejo, da bo leta 2025 presegel 400 milijard. Kitajski zunanjetrgovinski presežek je po podatkih kitajske carinske uprave lani dosegel skoraj 1.200 milijard ameriških dolarjev.

Slovensko gospodarstvo je leta 2024 po podatkih statističnega urada iz Kitajske uvozilo za 6,9 milijarde evrov blaga, izvozilo pa le za 275 milijonov. Uvoz sicer napihujeta tranzit farmacevtskih surovin za Novartis in Hisenseov obrat v Velenju, toda niti to ne pojasni razmerja 25 proti 1.

Evropska centralna banka v analizi iz novembra 2025 ugotavlja, da osnovni razlog za naraščajoči pritisk kitajskih izdelkov na evropske trge ni Trumpova carinska politika, temveč šibko domače povpraševanje na Kitajskem. Po izbruhu pandemije sta se kitajski izvoz in uvoz razšla. Industrijska proizvodnja je rasla, potrošniki na domačem trgu pa so vse manj kupovali. Presežki so se preusmerili na evropski trg, še posebej po tem, ko so ameriške carine kitajskim izvoznikom zaprle velik del čezatlantskega trga.

Med 23 ukrepi, ki jih navaja FURS, je devet dokončnih protidampinških dajatev, šest kombinacij začasnih in dokončnih dajatev, pet registracij uvoza, ki napovedujejo morebitne prihodnje dajatve, in tri izravnalni ukrepi, med njimi spremembe dokončnih dajatev na kitajske električne avtomobile.

Politično najodmevnejša so električna vozila. Evropska komisija je februarja sprejela cenovne zaveze družbe Volkswagen Anhui v sodelovanju z uvoznikom SEAT, ki bo zato deležen ugodnejše obravnave. Skupne dajatve na kitajska električna vozila dosegajo do 45,3 odstotka, kar je po poročanju South China Morning Post prisililo Peking v povračilne ukrepe.

Peking je februarja po podatkih agencije Bloomberg uvedel dokončne dajatve na evropske mlečne izdelke, od sira do smetane, a jih je znižal s prvotno napovedanih 42,7 na 7,4 do 11,7 odstotka. EU letno v Kitajsko izvozi okoli 30.000 ton sira in 100.000 ton smetane, kot poroča Reuters, zato bi višje dajatve občutno prizadele evropske mlekarne in rejce.

79-odstotna dajatev na kitajsko keramično namizno posodo bo ceno teh izdelkov dvignila ali pa bodo izginili s polic. Registracija uvoza kitajskih gum za osebna vozila, ki je začela veljati 23. januarja, je prvi korak k morebitnim dajatvam, ki bi lahko podražile avtomobilske pnevmatike za slovenske potrošnike. Kitajske robotske kosilnice so pod enakim drobnogledom.

Pri zlitem aluminijevem oksidu, ki se uporablja v jeklarstvu, steklarski industriji in obrambnem sektorju, EU po podatkih Evropske komisije ocenjuje trg na 400 do 500 milijonov evrov. Od skupno 380.000 ton, kolikor jih porabi EU, jih 160.000 prihaja iz Kitajske. Med državami, kjer deluje ta industrija, je tudi Slovenija poleg Avstrije, Francije, Nemčije, Madžarske in Italije.

Ameriške carine so lani Evropi naložile 15-odstotno splošno dajatev na industrijske izdelke po avgustovskem dogovoru. Kitajska na evropske trge preusmerja blago, za katero se je zaprl ameriški trg. Po oceni Sveta za zunanje odnose (CFR) se je trgovinski primanjkljaj EU s Kitajsko med letoma 2020 in 2025 podvojil. Francesca Ghiretti, direktorica pobude za Kitajsko in Evropo pri inštitutu RAND, je za National Herald India januarja ocenila, da bo leto 2026 napetosti med EU in Kitajsko še poglobilo. Analitiki Atlantic Councila opozarjajo, da so evropska podjetja stisnjena med ameriškimi carinami in poplavo subvencioniranega kitajskega blaga.

Bruseljski inštitut Bruegel v zadnji analizi ocenjuje, da so obstoječa orodja, kot so protidampinške dajatve, preozka za obseg problema. Postopki so počasni, vezani na posamezne izdelke in podjetja ter slepi za sistemska izkrivljanja, ki naenkrat prizadenejo na tisoče proizvodov. Predlaga nove instrumente, ki bi omogočali hitrejše in širše ukrepanje, a obenem ohranili načelo, da EU ne zdrsne v neselektiven protekcionizem.

Triindvajset ukrepov v 48 dneh kaže smer. Nič ne nakazuje, da bi se Bruselj ustavil, dokler Peking ne pristane na resno uravnoteženje trgovine.