26 milijonov evrov za internet na podeželju

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je objavilo razpis GOŠO7, s katerim država in Evropska unija odpirata dobrih 26 milijonov evrov za gradnjo zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij. Gre za nadaljevanje vlaganj v infrastrukturo na območjih, kjer dostop do hitrega interneta še vedno zaostaja, hkrati pa tudi za konkreten investicijski znak za podjetja v telekomunikacijskem in gradbenem sektorju.

Denar je razdeljen med obe kohezijski regiji. Vzhodna Slovenija ima na voljo približno 16 milijonov evrov, Zahodna pa okoli 10 milijonov. Razlika ni naključna, saj so prav v vzhodnem delu države bele lise bistveno bolj razširjene. EU bo v tej regiji pokrila do 85 odstotkov investicije, v zahodni pa precej manj, približno 40 odstotkov, kar pomeni večjo vlogo zasebnega kapitala.

Fokus na območjih, kjer trg ne pride zraven

Razpis cilja na naselja z nizko gostoto poselitve, kjer komercialni interes za gradnjo omrežij pogosto ne obstaja. Gre za območja z manj kot 150 prebivalci na kvadratni kilometer, kjer je donosnost investicij praviloma prenizka, da bi jih operaterji izvajali brez javne podpore.

Minimalni tehnični standardi niso več skromni. Omrežja morajo omogočati hitrosti vsaj 300 megabitov na sekundo proti uporabniku in 100 megabitov v nasprotni smeri. To pomeni, da ne gre za kratkoročne rešitve, ampak za infrastrukturo, ki bo uporabna več let.

Brez zasebnega denarja ne gre

Razpis ni klasična subvencija. Podjetja morajo zagotoviti vsaj četrtino sredstev iz lastnih virov, kar pomeni, da morajo projekti imeti vsaj osnovno poslovno logiko. Država in EU zmanjšujeta tveganje, ne prevzemata pa ga v celoti.

Dodatna omejitev je tudi zgornja meja sofinanciranja, ki znaša največ 4.000 evrov na posamezno priključno točko. To postavlja precej jasen okvir, koliko lahko stane gradnja in kje se investicija še izide.

Ključni podatki razpisa GOŠO7

Posel za operaterje in gradbeni sektor

Razpis odpira prostor predvsem za telekomunikacijske operaterje, ki imajo znanje in kapacitete za postavitev omrežij, ter za gradbena podjetja, ki izvajajo fizično infrastrukturo. Projekti bodo razpršeni po državi, kar pomeni več manjših investicij namesto enega velikega projekta.

Ker mora posamezna vloga vključevati najmanj 50 gospodinjstev, bodo morali ponudniki povezovati različna naselja in optimizirati projekte, da bodo finančno vzdržni. To daje prednost večjim igralcem ali konzorcijem, ki lahko združujejo različne vire in znanja.

Hitrejši internet na podeželju ni več vprašanje udobja, ampak osnovni pogoj za razvoj. Brez stabilne povezave ni dela na daljavo, digitalnih storitev ali sodobnega podjetništva. Razlike med mestom in podeželjem se zato vse bolj kažejo tudi v dostopu do infrastrukture. Takšni razpisi zato niso zgolj tehnološki projekti, ampak vplivajo na širšo gospodarsko sliko. Boljša povezljivost pomeni več možnosti za razvoj lokalnih podjetij, večjo mobilnost dela in manjši pritisk na selitev v urbana središča.

Rok za oddajo vlog je konec septembra, odpiranja pa bodo potekala že poleti. Projekti se bodo potrjevali postopoma, kar pomeni, da bodo prvi posli znani relativno hitro.