29 milijard razlogov za ETF: kako bodo individualni naložbeni računi spremenili slovensko varčevanje

Slovenci na bančnih računih hranimo več kot 29 milijard evrov. Štiri petine tega leži na tekočih računih, kjer so obresti praktično nične. Marca bo Slovenija dobila nov instrument, ki bi ta denar lahko premaknil: individualni naložbeni račun, namenski trgovalni račun z ugodnejšo davčno obravnavo in dostopom do delnic, obveznic in borzno trgovanih skladov. Po oceni NLB bi INR letos lahko odprlo okoli 30.000 vlagateljev. Ob tem na Ljubljanski borzi kotira pet ETF skladov, napovedani so novi, promet na borzi pa je lani dosegel 723 milijonov evrov, kar je 40 odstotkov več kot leto prej.

Za slovenskega malega vlagatelja, ki je doslej izbiral med nizko obrestovanimi bančnimi vlogami in razmeroma dragimi vzajemnimi skladi, se s 5. marcem odpira tretja pot. INR bo omogočal vlaganje v finančne instrumente na reguliranih trgih EU, EGP in OECD, donosi pa ne bodo obdavčeni sproti, temveč šele ob izplačilu sredstev. Davčna stopnja bo 15 odstotkov ne glede na trajanje naložbe. Za primerjavo: zunaj INR znaša davek na kapitalski dobiček 25 odstotkov v prvih petih letih imetništva, nato se postopno znižuje na 20 odstotkov po petih letih in 15 odstotkov po desetih. Davka je oproščen vlagatelj, ki kapital drži 15 let ali več, in ta oprostitev velja tudi pri INR, če vlagatelj v tem obdobju ne opravi nobenega izplačila.

Letna vplačila so omejena: 20.000 evrov v prvem letu, nato po 5.000 evrov letno na osnovni podračun in dodatnih 5.000 na poseben podračun za slovenske instrumente. Skupna zgorna meja znaša 150.000 evrov. Zakon izrecno izključuje kriptovalute, izvedene finančne instrumente in neregulirane naložbe.

Med instrumenti, ki jih bo INR omogočal, so tudi ETF skladi. In ravno tu se slovenski trg v zadnjih letih vidno spreminja.

Hrvaški InterCapital, ki upravlja z več kot 400 milijoni evrov sredstev, je na Ljubljansko borzo od februarja 2022 uvrstil pet skladov: InterCapital SBITOP TR, ki sledi slovenskemu indeksu, InterCapital CROBEX10tr za hrvaški trg, InterCapital BET-TRN za romunske delnice, denarni sklad Euro Money Market in septembra lani še prvi obvezniški ETF, ki vlaga v romunske državne obveznice, izdane v evrih. Ljubljanska borza napoveduje, da bodo letos na borzo uvrščeni novi ETF, med novostmi pa izpostavlja tudi prihod Interactive Brokers kot prvega nizkocenovnega mednarodnega posrednika na slovenski trg.

Kaj bi vlagatelju prinesel nakup ETF, ki sledi slovenskemu indeksu? Po podatkih Ljubljanske borze je indeks SBITOP TR, ki poleg gibanja tečajev upošteva tudi reinvestirane dividende, v letu 2025 zrasel za 57,55 odstotka. Cenovni indeks SBITOP je pridobil 50,33 odstotka. Nobena delnica prve kotacije leta ni zaključila v minusu. Luka Koper je zrasla za 80 odstotkov, Sava Re za 66, Petrol za 64, Zavarovalnica Triglav in Krka za 46 ter NLB za 43 odstotkov. Najskromnejšo rast sta zabeležila Cinkarna Celje s 14 in Telekom Slovenije z 18 odstotki, a tudi to je precej več kot katerikoli bančni depozit. Poleg rasti tečajev so vlagatelji prejeli dividende: NLB je izplačala 12,86 evra na delnico, kar ob zaključnem tečaju 182,50 evra pomeni sedemodstotno dividendno donosnost, Krka pa 8,25 evra pri tečaju 203 evrov oziroma dobrih štiri odstotke.

Za primerjavo: najboljša redna ponudba bank za enoletno vezavo depozita po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije dosega povprečno 1,38 odstotka, najboljše akcijske ponudbe pa 2,5 odstotka, a le za stranke, ki zamenjajo banko. Razlika je seveda neprimerljiva, a tudi tveganje je drugačno: ETF je delniška naložba, ki lahko tudi izgubi vrednost. Leto 2025 je bilo za Ljubljansko borzo izjemno ugodno, takšni donosi niso samoumevni.

ETF skladi imajo še eno prednost: nizek vstopni prag. Ena enota ETF sklada SBITOP TR, ki vlagatelju posredno daje deleže v vseh delnicah slovenskega indeksa, od Krke in NLB do Triglava in Petrola, na borzi stane 59 evrov. Ena delnica Krke kotira pri 238 evrih, ena delnica NLB pri 203 evrih. Z enim nakupom ETF za manj kot 60 evrov vlagatelj dobi razpršen portfelj, za katerega bi sicer potreboval več tisoč evrov.

Stroškovna primerjava govori v prid ETF skladom. Upravljavska provizija za pasivno upravljane ETF se giblje med 0,03 in 0,3 odstotka letno. Pri slovenskih vzajemnih skladih ta znaša do 2,25 odstotka, poleg tega pa se ob vplačilu zaračuna vstopna provizija, ki pri nekaterih ponudnikih dosega tri odstotke. Ob dvoodstotni razliki v letni proviziji to v 20 letih pomeni, da upravljavcu namesto vlagatelju ostane 44 odstotkov več privarčevanega, v 30 letih pa 73 odstotkov.

A vzajemni skladi ohranjajo eno pomembno prednost. Slovenska davčna zakonodaja ne obdavčuje prehajanja med podskladi istega krovnega sklada, medtem ko je vsaka prodaja ETF predmet obdavčitve kapitalskega dobička. Tudi to se z uvedbo INR delno spreminja. Znotraj individualnega naložbenega računa dobički niso obdavčeni sproti, temveč šele ob izplačilu sredstev. Za vlagatelja, ki namerava sredstva držati dolgoročno, razlika med davčno obravnavo vzajemnih skladov in ETF s tem postane občutno manjša.

Na NLB, ki je kot prva objavila cenik INR, bodo provizije za elektronsko trgovanje znašale 0,30 odstotka vrednosti transakcije z minimalno provizijo enega evra. Letos bo veljala promocijska cena 0,15 odstotka z minimumom pol evra. Odpiranje in vodenje računa bo brezplačno. Pri klasičnem trgovalnem računu iste banke stane vodenje 37,20 evra letno, provizija za elektronsko trgovanje pa je 0,50 odstotka z minimumom šestih evrov. Poleg NLB so uvedbo INR napovedali OTP banka, BKS Bank in borznoposredniška hiša Ilirika. Agencija za trg vrednostnih papirjev bo register ponudnikov objavila 5. marca.

Obseg priložnosti potrjujejo podatki Banke Slovenije. Konec julija lani je bilo na bančnih računih gospodinjstev za več kot 29 milijard evrov, od tega približno 24 milijard na vlogah na vpogled, ki prinašajo zanemarljive ali nične obresti. Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc je pojasnil, da je struktura slovenskih depozitov specifična: največ denarja leži na tekočih računih, kjer obresti ni, varčevalci pa se kljub padajočim obrestnim meram redko odločajo za vezavo.

Na Ljubljanski borzi se je promet v 2025 po četrtletjih gibal med 166 in 213 milijoni evrov, skupno pa dosegel 723 milijonov. Tržna kapitalizacija je ob koncu leta znašala 17,65 milijarde evrov. Krka je s prometom 320,6 milijona evrov ustvarila skoraj polovico celotnega borznega prometa, sledili sta NLB s 157,1 milijona in Zavarovalnica Triglav s 57,6 milijona. NLB je za celotno leto 2025 poročala o 503,1 milijona evrov čistega dobička. Število imetnikov vrednostnih papirjev je po podatkih Ljubljanske borze z 82.012 v letu 2023 naraslo na 85.731 v letu 2024 in na 89.101 v letu 2025, kar pomeni sedem tisoč novih vlagateljev v dveh letih.

Kje pa so omejitve? ETF skladi na Ljubljanski borzi ostajajo nišni instrument. Na tipičen trgovalni dan, kot je bil 12. februar, je skupni promet vseh petih ETF znašal dobrih 36.000 evrov, kar je približno 1,2 odstotka celodnevnega borznega prometa. Na Hrvaškem ta delež znaša pet odstotkov. To pomeni, da so naročila likvidna prek sistema ustvarjalca trga, ki zagotavlja nakupne in prodajne cene, a globina trga ostaja plitva. Za vlagatelja z majhnimi zneski to ni ovira, pri večjih naročilih pa je razpon med nakupno in prodajno ceno širši kot pri delnicah.

Globalni trend kaže v isto smer. Po podatkih Fidelity so ETF skladi v letu 2025 pritegnili rekordnih 1.500 milijard dolarjev pritokov in skupno upravljajo s 13.400 milijardami dolarjev sredstev, razpršenimi v več kot 4.800 skladih. Aktivno upravljani ETF so zabeležili 280 milijard dolarjev pritokov, 61 odstotkov več kot leto prej. Po podatkih Morningstarja so že leta 2023 pasivni skladi po obsegu sredstev v upravljanju prvič presegli aktivno upravljane.

V Sloveniji se ta premik dogaja počasneje, a v isti smeri. Ivan Kurtović iz InterCapitala je za Bloomberg Adrio povedal, da so njihovi regionalni ETF v treh letih ustvarili do 60-odstotne donose. V Sloveniji bo po besedah predsednika uprave Ljubljanske borze Marka Bombača potrebno več dela pri popularizaciji, a osnova je tu: regulativa, ponudba, infrastruktura.

Ali bo INR zadostna spodbuda za premik denarja z bančnih računov na kapitalske trge, ostaja odprto. Omejitev vplačil na 20.000 evrov v prvem letu in 10.000 letno v nadaljevanju pomeni, da ne gre za instrument za hitro akumulacijo, temveč za postopno grajenje portfelja. Država s tem zavestno cilja na varčevalce, ne na špekulante. Igor Štemberger iz Ilirike je za Delo ocenil, da Slovenija že dolgo ni imela tako dobrega produkta za vlagatelje: zadnja primerljiva prelomnica je bila po njegovem množična brezplačna razdelitev certifikatov.

Koliko od 29 milijard na bančnih računih se bo v prihodnjih letih premaknilo, bo odvisno od več stvari: od finančnega opismenjevanja, od gibanja borznih tečajev in od tega, ali bodo ponudniki INR znali prepričljivo pojasniti, zakaj je 0,15-odstotna provizija za nakup košarice najboljših slovenskih podjetij boljša ponudba kot nič odstotkov na tekočem računu. Prve odgovore bo dal marec.