Zveza potrošnikov Slovenije se je pridružila mednarodni kampanji, ki od evropskih vlad in Bruslja zahteva prerazporeditev moči med potrošniki in tehnološkimi velikani. Pobudo je sprožilo norveško poročilo o sistematičnem razvrednotenju digitalnih izdelkov, ki ga poganjajo interesi delničarjev na račun uporabnikov.
Norveški svet za potrošnike (Forbrukerrådet) je v poročilu Breaking Free prvič celovito dokumentiral pojav, ki ga ameriški avtor Cory Doctorow imenuje “enshittification”: postopno in načrtno poslabševanje digitalnih izdelkov in storitev. Poročilo skupaj s pismi vladam v 13 državah in Evropski komisiji odpira temeljno potrošniško vprašanje digitalnega obdobja. Zakaj storitve, ki smo jih začeli uporabljati, ker so bile dobre, postajajo vse slabše? In zakaj se zdi, da ne moremo oditi drugam?
Mehanizem je po ugotovitvah norveškega poročila vedno enak. Podjetje ponudi storitev, ki deluje odlično, pogosto brezplačno ali po umetno nizki ceni. Ko pridobi zadostno število uporabnikov, ti postanejo ujeti. Ker so tam njihovi prijatelji. Ker tam hranijo fotografije. Ker nimajo kam prenesti svojih podatkov. Takrat se začne zategovanje. Brezplačne funkcije se zaprejo za plačljivo naročnino. Oglasov je vse več. Algoritmi začnejo dajati prednost sponzoriranim vsebinam pred tistimi, ki jih uporabniki dejansko želijo videti. Storitev za pomoč uporabnikom nadomesti chatbot, ki ne reši ničesar.
Finn Lützow-Holm Myrstad, direktor za digitalno politiko pri Norveškem svetu za potrošnike, opozarja, da se vse to dogaja skozi množico drobnih sprememb, ki se posamezno zdijo nepomembne. Skupaj pa uničijo izdelek in izkoriščajo tako potrošnike kot podjetja, ki so odvisna od platforme. Uporabniki na koncu občutijo nemoč, saj pravih alternativ pogosto preprosto ni.
Poročilo kot enega najbolj nazornih primerov navaja družbo Meta, lastnico Facebooka, Instagrama in WhatsAppa. Po razkritju agencije Reuters iz novembra 2025 je Meta v internih dokumentih ocenila, da približno deset odstotkov njenih letnih prihodkov izvira iz oglasov za prevare in prepovedano blago. Ob skupnih prihodkih podjetja za leto 2024 v višini 164 milijard dolarjev to pomeni približno 16 milijard dolarjev. Interni dokumenti so razkrili, da je Meta dnevno prikazovala v povprečju 15 milijard oglasov z visokim tveganjem za prevaro, Metini varnostni strokovnjaki pa so ocenili, da so platforme podjetja vpletene v približno tretjino vseh uspešnih prevar v Združenih državah.
Družba je po poročanju Reutersa lastnim ekipam za varnost naložila zgornjo mejo prihodkov, ki so jih smele žrtvovati za odstranjevanje sumljivih oglaševalcev: 0,15 odstotka skupnih prihodkov oziroma 135 milijonov dolarjev. Ob sedmih milijardah dolarjev letnih prihodkov samo iz kategorije visoko tveganih prevarantskih oglasov je bila ta meja bolj simbolična kot dejanska.
Vendar Meta ni edini primer. Snapchat od uporabnikov zdaj zahteva plačilo za hrambo njihovih spominov. Za daljinsko ogrevanje avtomobila je treba plačati mesečno naročnino. Googlovi rezultati iskanja, filtrirani skozi umetno inteligenco, vračajo vse manj zanesljive zadetke. Vsem tem primerom je skupno eno: uporabnik je ujet v ekosistem, iz katerega ne more oditi brez znatne izgube podatkov, funkcionalnosti ali družbenih povezav.
Kot odgovor na te ugotovitve je Norveški svet za potrošnike skupaj z 58 organizacijami in strokovnjaki poslal pismo norveški vladi. Sestrske organizacije v 12 drugih državah so storile enako. Obenem je 29 organizacij civilne družbe, med njimi evropska potrošniška organizacija BEUC, Amnesty International in European Digital Rights (EDRi), skupaj naslovilo pismo na Evropsko komisijo, v katerem pozivajo k zmanjšanju odvisnosti od velikih tehnoloških podjetij in svarijo pred tveganji deregulacije.
Poročilo predlaga vrsto konkretnih ukrepov. Med njimi izstopajo okrepljene pravice potrošnikov do nadzora nad lastnimi izdelki in storitvami, vključno z možnostjo prilagajanja in popravljanja. Norveški svet za potrošnike zahteva tudi, da interoperabilnost in prenosljivost podatkov postaneta standard, saj bi preprost prehod med storitvami zmanjšal moč posameznih platform. Poročilo poziva k odločnemu izvrševanju konkurenčnega prava, ki bi velikim tehnološkim podjetjem preprečilo neomejeno prevzemanje zagonskih podjetij, ter k boljšemu financiranju alternativnih storitev na osnovi odprte kode. Javni sektor bi moral po priporočilih poročila zmanjšati svojo odvisnost od velikih platform, države pa zagotoviti dosledno izvrševanje že obstoječe zakonodaje o varstvu potrošnikov in osebnih podatkov.
Trend zadeva tudi Slovenijo. Kot ugotavlja Zveza potrošnikov Slovenije, ki se je pridružila mednarodni kampanji, so uporabniki v manjših evropskih državah od globalnih platform še bolj odvisni, saj domačih alternativ pogosto ni.
Norveško poročilo prihaja v občutljivem trenutku za evropsko digitalno politiko. Evropska komisija pripravlja t. i. Digital Omnibus, sveženj predpisov, ki bo posegel v vrsto obstoječih digitalnih ureditev, od zaščite osebnih podatkov do umetne inteligence. Organizacije civilne družbe opozarjajo, da obstaja tveganje, da bo ta sveženj namesto krepitve varstva potrošnikov povzročil razvodnitev obstoječih pravil v korist velikih platform.
Podatek, da 29 organizacij iz različnih držav v skupnem pismu poziva Bruselj k ukrepanju, kaže na naraščajoče zavedanje, da posamezne nacionalne potrošniške organizacije proti globalnim tehnološkim podjetjem z letnimi prihodki, ki presegajo BDP manjših evropskih držav, ne morejo uspeti same. Vprašanje je, ali bo Evropska komisija to sporočilo slišala pravočasno.
