Inflacija, rast plač in produktivnost bodo v letu 2026 ključni test za hrvaško gospodarstvo. Čeprav Hrvaška peto leto zapored beleži nadpovprečno rast BDP v primerjavi z EU, ostaja inflacija trdovratno visoka, rast plač pa prehiteva povečanje produktivnosti, kar slabi konkurenčnost, poroča Poslovni.hr.
Evropska komisija za Hrvaško v letu 2026 napoveduje 2,8-odstotno rast BDP, kar je dvakrat več od povprečja EU. Višjo rast bodo imele le Poljska, Malta in Litva. Glavno gonilo ostaja domače povpraševanje, medtem ko bo prispevek neto izvoza še naprej negativen.
Inflacija v euroobmočju se že nekaj časa giblje okoli ciljnih dveh odstotkov. Na Hrvaškem je drugače. Po letošnjem pospeševanju na 4,3 odstotka naj bi se prihodnje leto umirila na 2,8 odstotka, a razkorak z EU ostaja velik. Željko Lovrinčević, znanstveni svetovalec na zagrebškem Ekonomskem inštitutu, opozarja, da je Hrvaška v treh letih in pol od uvedbe evra kumulativno zabeležila sedem do osem odstotnih točk višjo rast cen od pričakovanj.
Plače realno rastejo že tretje leto, in to hitreje od povprečja EU. A rast stroškov dela presega povečanje produktivnosti. To slabi konkurenčnost in krepi inflacijske pritiske. Lovrinčević vidi nevarnost začaranega kroga, v katerem se plače in cene medsebojno poganjajo navzgor. Inflacijska pričakovanja se ukoreninjajo skozi avtomatsko indeksacijo v pogodbah. Če ta praksa dobi lastno življenje, bi to lahko postalo nevarno za gospodarstvo, meni.
Podpredsednik vlade in minister za finance Marko Primorac napoveduje, da bo ekonomska politika usmerjena v rast produktivnosti, ki je edini trajnostni motor gospodarske rasti. A Lovrinčević opozarja, da je od drugega četrtletja 2022 do sredine letošnjega leta produktivnost rastla le 0,6 odstotka letno. To je približno enako kot v času, ko Hrvaška ni imela na voljo evropskih sredstev.
Fiskalni položaj se slabša. Hrvaška bo leto 2025 zaključila s primanjkljajem 2,9 odstotka BDP, podobno tudi v letu 2026. Lokalne enote so letos zabeležile za 850 milijonov evrov slabši saldo od načrtovanega. Analitiki opozarjajo, da se načrtovani odhodki za plače in zdravstvo zdijo podcenjeni.
Od januarja 2026 bodo vsi zavezanci za DDV morali izdajati in prejemati e-račune v strukturiranem elektronskem formatu, kar bo davčni upravi omogočilo vpogled v poslovne transakcije v realnem času. Načrtovano je tudi znatno povišanje minimalne plače. V prvem četrtletju sledi priprava sprememb Zakona o delu zaradi uskladitve z direktivo EU o preglednosti plač.
Priliv evropskih sredstev, ki je ključno gorivo za investicije, se bo začel zmanjševati šele od leta 2027. Za prihodnje leto so načrtovani prihodki iz EU v višini 4,7 milijarde evrov, kar je milijardo več kot letos. A vprašanje ostaja, ali so bila ta sredstva porabljena dovolj učinkovito za povečanje produktivnosti in prihodnjega potenciala rasti.
