Narodna skupščina je s 247 glasovi za in 234 proti potrdila začasno ustavitev pokojninske reforme iz leta 2023, poroča Euronews. Zakonska upokojitvena starost ostaja zamrznjena pri 62 letih in devetih mesecih do začetka leta 2028, torej do konca mandata predsednika Emmanuela Macrona.
Premier Sébastien Lecornu je vlado rešil pred padcem z obljubo socialistom, da bo ustavil dvig upokojitvene starosti s 62 na 64 let. V zameno so se socialisti vzdržali glasovanja o nezaupnici, kar je Lecornuju omogočilo nadaljevanje proračunskih pogajanj. Francija je v zadnjih dveh letih zamenjala pet premierjev, politična nestabilnost pa je postala stalnica.
Reforma, ki jo je vlada Elisabeth Borne leta 2023 sprejela brez glasovanja v parlamentu z uporabo spornega 49. člena ustave, je sprožila mesece protestov po vsej državi. Prvotni načrt je predvideval postopno dvigovanje upokojitvene starosti na 64 let do leta 2030 ter podaljšanje potrebne delovne dobe za polno pokojnino s 170 na 172 trimestrov. Po oceni vlade bo zamrznitev stala 300 milijonov evrov v letu 2026 in 1,9 milijarde evrov v letu 2027.
Senat, v katerem prevladuje desnica, je sicer poskušal ukiniti zamrznitev reforme, a je Narodna skupščina ukrep ponovno vključila v proračunski zakon. Končna usoda reforme ostaja negotova. Predsedniški kandidati leta 2027 bodo morali v svojih programih jasno opredeliti, ali nameravajo reformo nadaljevati, spremeniti ali dokončno odpraviti.
Francija se sooča s proračunskim primanjkljajem v višini 5,8 odstotka BDP, kar je skoraj dvakrat več od dovoljenega v okviru Pakta za stabilnost in rast. Evropska komisija je proti Franciji že sprožila postopek zaradi prekomernega primanjkljaja in zahteva zmanjšanje izdatkov do leta 2029. Ustavitev pokojninske reforme zato ni le politična zmaga sindikatov, temveč tudi dodatno breme za javne finance v državi, ki se že spopada z dolgom v višini 114 odstotkov BDP.
En odgovor
Pet premierjev v dveh letih, 114 odstotkov dolga, primanjkljaj skoraj šest odstotkov BDP, Bruselj jim diha za vrat. In kaj naredi vlada? Zamrzne reformo, ki bi vsaj malo pomagala pri financah. 300 milijonov letos, skoraj dve milijardi naslednje leto – samo da socialisti ne glasujejo proti njim. Matematika je preprosta: če 3,5 milijona ljudi gre v pokoj prej, mora nekdo to plačati. In ta nekdo so mlajše generacije, ki jih je vedno manj in delajo vedno dlje za vedno manj kupne moči. Francozi so mojstri uličnih protestov, ampak ulica še ni izumila sistema, ki bi postregel pokojnine brez denarja. Vprašanje za 2027 ni več ali reformo nadaljevati – vprašanje je, kdo bo imel pogum ljudem povedati resnico.