Nebankovni posojilodajalci v Sloveniji zaposljujejo petino več ljudi kot pred tremi leti in za plače porabijo polovico več denarja, a zaslužijo osem odstotkov manj. Sektor 38 podjetij, ki ponujajo hitre gotovinske kredite in odložena plačila, je po zadnjih podatkih prvič zabeležil izgubo iz poslovanja v višini 2,9 milijona evrov, po analizi, ki jo je bonitetna hiša CompanyWall pripravila za Lider.si.
Še pred tremi leti je teh 39 podjetij ustvarilo 2,5 milijona evrov poslovnega presežka. V zadnjem obračunskem letu ga ni bilo več. Prihodki so upadli s 23,6 na 21,7 milijona evrov, odhodki za plače pa so v istem času narasli s 4,4 na 6,6 milijona. Zaposlenih so bili 204, pred tremi leti 172.
| NEBANKOVNI POSOJILODAJALCI (K64.92), 2021–2023 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Kazalnik | 2021 | 2022 | 2023 | Spr. |
| Število podjetij | 39 | 39 | 38 | –3 % |
| Prihodki (mio EUR) | 23,6 | 23,2 | 21,7 | –8 % |
| Odhodki za plače (mio EUR) | 4,4 | 5,4 | 6,6 | +50 % |
| Zaposleni | 172 | 193 | 204 | +19 % |
| Poslovni presežek (mio EUR) | +2,5 | +1,1 | –2,9 | – |
 Vir: SURS / CompanyWall za Lider.si | ||||
Sektor stiskajo banke in regulatorji. Banke so v obdobju visokih obrestnih mer postale agresivnejše pri potrošniškem kreditiranju in nebankovnim konkurentom odvzemajo stranke. Obenem država zaostruje pogoje. Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2) je zaostril pogoje za nebankovne dajalce kreditov, nova evropska direktiva o potrošniških kreditih iz oktobra 2023 pa prinaša še strožje zahteve, med njimi omejitev obrestnih mer, prepoved zavajajočega oglaševanja in prvič tudi regulacijo shem odloženega plačila, znanih pod imenom kupi zdaj, plačaj pozneje.
Rast stroškov dela za 42 odstotkov ob sočasnem padcu prihodkov ni posledica velikodušnosti delodajalcev. Nebankovni posojilodajalci zaposljujejo več ljudi, ker regulacija zahteva več postopkov preverjanja kreditne sposobnosti, več poročanja nadzornikom in več dokumentacije. Vsak novi zaposleni na področju skladnosti zmanjšuje maržo, ki je pri hitrih kreditih že tako tanka.
Po celotni Evropski uniji model hitrih kreditov z visokimi obrestmi izgublja prostor. Direktiva 2023/2225 od držav članic zahteva prenos v nacionalno zakonodajo do novembra 2026. Predlog slovenskega zakona ZPotK-3 je že v javni obravnavi in med ključnimi novostmi prinaša omejitev skupnih stroškov kredita ter vzpostavitev javne službe za svetovanje o odplačevanju dolgov.
Za 38 podjetij, ki v Sloveniji še opravljajo to dejavnost, prostora ostaja vse manj. Prihodki padajo, stroški skladnosti rastejo, regulatorji zaostrujejo pravila. Tista, ki se ne bodo preusmerila v digitalne plačilne storitve ali mikrofinanciranje, se bodo verjetno zaprla.
En odgovor
V teh časih je težko ujeti netvegano naložbo.