Nizozemska je drugo leto zapored zasedla prvo mesto na lestvici Globalnega pokojninskega indeksa Mercer CFA Institute. Dosegla je 84,8 od 100 točk. Sledita ji Islandija z 83,4 in Danska z 81,6 točke. Izrael je četrti z 80,2 točke. Vse štiri so dobile oceno A, je razvidno iz poročila, objavljenega oktobra 2024.
Indeks primerja 48 pokojninskih sistemov po vsem svetu. Pokriva 65 odstotkov svetovnega prebivalstva. Meri ustreznost dajatev, dolgoročno vzdržnost in zaupanje v sistem.
Med državami jugovzhodne Evrope je v indeks vključena le Hrvaška. Zaseda 21. mesto z oceno 67,2. To je ocena B. V primerjavi z letom 2023 se je izboljšala za skoraj 5 točk. Hrvaški sistem temelji na treh stebrih. Prvi je obvezna državna pokojnina. Drugi je obvezen kapitalski steber z 5 odstotki prispevkov. Tretji so prostovoljni prihranki. Slovenija in Srbija v indeks nista vključeni.
V letošnjem indeksu je Singapur napredoval s sedmega na peto mesto. Dosegel je 78,7 točke in oceno B+. Avstralija je zdrsnila na šesto mesto. Na dnu lestvice so Indija z 44 točkami, Argentina z 45,5 in Filipini z 45,8 točke.
Med večjimi evropskimi državami je Nemčija na 20. mestu z oceno 67,3. Francija je na 19. mestu z oceno 68. Italija je šele na 35. mestu z oceno 55,4. Italija ima eno najvišjih stopenj javne porabe za pokojnine in enega najvišjih javnih dolgov v Evropi. Poljska je najslabše uvrščena država EU v indeksu. Zaseda 38. mesto z oceno 56,8.
Pri ustreznosti dajatev vodi Nizozemska z 86,3 točke. Sledi ji Francija z 84,8. Pri dolgoročni vzdržnosti je na prvem mestu Islandija z 84,3 točke. Sledita Danska in Izrael z 82,6. Pri preglednosti sistema vodi Finska z 90,8 točke.
Slovenija v Mercerjev indeks ni vključena. OECD je slovenski pokojninski sistem pregledal leta 2022 in opozoril na več pomanjkljivosti. Neto nadomestna stopnja znaša 67,1 odstotka. Do leta 2062 naj bi padla na 62,9 odstotka, navaja Evropska komisija v poročilu o staranju prebivalstva iz leta 2024. Pokojninska poraba trenutno znaša 11 odstotkov BDP. Do leta 2050 naj bi narasla na 18,3 odstotka. To je najvišja projekcija v EU.
Septembra 2025 je Slovenija sprejela pokojninsko reformo. Upokojitvena starost se bo med letoma 2028 in 2035 dvignila s 65 na 67 let. Polna pokojnina bo ob 40 letih delovne dobe mogoča pri 62 letih.
Po raziskavi Eurobarometra iz leta 2023 le 27 odstotkov Slovencev verjame, da bodo imeli dovolj denarja za udobno upokojitev. To je eden najnižjih deležev v EU. Najvišji je v Luksemburgu z 61 odstotki.
Avtorji poročila Mercer priporočajo širitev pokritosti na samozaposlene in delavce z nestandardnimi pogodbami, dvig upokojitvene starosti skladno z daljšanjem življenjske dobe, spodbujanje daljšega dela starejših in zmanjšanje predčasnih dvigov pokojninskih prihrankov.
