Vzhodnoevropske države euroobmočja so sprožile najmočnejšo ofenzivo doslej za pridobitev sedeža v vrhu Evropske centralne banke. Kandidati iz Estonije, Latvije, Hrvaške in Litve se potegujejo za nasledstvo podpredsednika Luisa de Guindosa, katerega mandat se izteče 31. maja, poroča Bloomberg. Tudi če tokrat ne uspejo, bodo do konca leta 2027 na voljo še tri mesta v šestčlanskem Izvršilnem odboru, kar odpira zgodovinsko priložnost za preoblikovanje vodstvene strukture najpomembnejše monetarne institucije v Evropi.
Tekma se je uradno začela decembra, ko so finančni ministri euroobmočja sprožili postopek iskanja de Guindosovega naslednika, je razvidno iz sporočila Euroskupine. Favorit ostaja finski guverner Olli Rehn, izkušen centralni bankir s pragmatičnim pristopom, a vzhodnoevropski kandidati tokrat nastopajo bolj odločno kot kdajkoli prej, ugotavlja Econostream Media. Hrvaški guverner Boris Vujčić, ki je svojo državo uspešno popeljal v euroobmočje leta 2023, velja za enega najbolj spoštovanih centralnih bankirjev v regiji. Latvijski guverner Mārtiņš Kazāks se je uradno prijavil v tekmo, estonski guverner Madis Müller pa je decembra potrdil svojo kandidaturo z besedami, da jo jemlje resno, je poročal Bloomberg. Litva v ring pošilja trikratnega finančnega ministra Rimantasa Šadžiusa.
Politični argument za končanje izključenosti novejših članic postaja vse močnejši. Vzhodna Evropa namreč še nikoli ni imela predstavnika v Izvršilnem odboru ECB, čeprav euroobmočje zdaj šteje 21 držav, od tega sedem iz nekdanjega vzhodnega bloka. Z vstopom Bolgarije 1. januarja se je vzhodno krilo še okrepilo, bolgarski guverner Dimitar Radev pa je postal polnopravni član Sveta ECB z glasovalnimi pravicami, je v izjavi za javnost sporočila Evropska centralna banka. To povečuje pritisk na tradicionalno prevlado velikih zahodnih gospodarstev.
Prihajajoča kadrovska prenova ECB je izjemnega obsega. V dveh letih se bodo zamenjali štirje od šestih članov Izvršilnega odbora, vključno s predsednico Christine Lagarde, katere mandat se izteče oktobra 2027, navaja Econostream Media. Istega leta odhajata še glavni ekonomist Philip Lane in članica odbora Isabel Schnabel. Takšna koncentracija menjav odpira prostor za temeljito preoblikovanje ravnotežja moči med severom in jugom ter med zahodom in vzhodom euroobmočja.
Analitiki opozarjajo, da izbira vodstva centralne banke ni zgolj tehnično vprašanje. Sestava odbora vpliva na razumevanje ekonomskih stisk, inflacije in neenakosti v monetarni uniji s 358 milijoni prebivalcev z zelo različnimi dohodki in življenjskimi pogoji, je ob vstopu Bolgarije v euroobmočje sporočila ECB. Kritiki dosedanje prakse poudarjajo, da vodstvena ekipa, sestavljena skoraj izključno iz ozkega družbenoekonomskega okolja, tvega slepe pege pri oblikovanju politik, ki zadevajo vse državljane.
V tej tekmi Slovenija ostaja na stranskem tiru. Banka Slovenije je brez guvernerja že skoraj leto dni, odkar se je 8. januarja 2025 iztekel mandat Boštjana Vasleta, je v sporočilu za javnost zapisala slovenska centralna banka. Vse od takrat Slovenija nima glasovalnih pravic na sejah Sveta ECB, namestnik guvernerja Primož Dolenc pa institucijo vodi kot vršilec dolžnosti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v tem obdobju neuspešno predlagala več kandidatov, med njimi nekdanjega premierja Antona Ropa in ekonomista Simona Savška, a nihče ni dobil zadostne podpore v državnem zboru, poroča RTV Slovenija. Na ponovljenem razpisu oktobra se je prijavilo deset kandidatov, med njimi trije viceguvernerji, rok za predsedničin predlog pa se izteče jutri.
Končna odločitev o de Guindosovem nasledniku bo v rokah Evropskega sveta, ki deluje na podlagi priporočila finančnih ministrov in po posvetovanju z Evropskim parlamentom ter Svetom ECB. Razplet bo pokazal, ali je vzhodna Evropa po desetletjih čakanja končno dozorela za sedež pri najpomembnejši mizi evropske monetarne politike.
