4 milijarde evrov na 648.000 računih v tujini, 13 odstotkov vseh domačih vlog gospodinjstev

Slovenska gospodinjstva držijo v tujini več kot 4 milijarde evrov. V domačih bankah imajo po podatkih Banke Slovenije 29 milijard evrov depozitov. Tuji računi so torej trinajstina domačih, in ta trinajstina raste. Podatki Finančne uprave, ki jih je Lider.si objavil včeraj, prvič omogočajo preračun tega razmerja, ker poleg števila računov vključujejo tudi stanja in transakcije za leto 2024.

Na 648.265 računih, ki jih je Finančna uprava prejela prek mednarodne avtomatične izmenjave, povprečni znesek znaša približno 13.600 evrov. Povprečni prihranek posameznika v slovenski banki je leta 2024 po podatkih centralne banke znašal 11.559 evrov. Znesek na tujem računu je torej višji od zneska doma. Tuji računi niso več le dopolnilo za potovanja in spletne nakupe.

Avstrija, Švica in Nemčija skupaj zadržujejo 57,6 odstotka vseh sredstev v tujini, približno 2,3 milijarde evrov. Sem spadajo čezmejni delavci, podedovani računi in varčevalci, ki so odprli depozit pri avstrijski ali nemški banki z višjo obrestno mero. Banka Slovenije je že v aprilskem poročilu o finančni stabilnosti opazila, da se obseg vlog slovenskih gospodinjstev v evrskem območju povečuje, zlasti tam, kjer obrestne mere kljub zniževanju ostajajo ugodnejše kot doma. V Sloveniji so bile po analizi Zveze potrošnikov Slovenije obrestne mere za vezavo prihrankov med najnižjimi v Evropi, za vloge na vpogled pa domače banke ponujajo praktično ničelno obrestno mero. Razlika med domačo in tujo obrestno mero neposredno poganja ta odliv.

Na Irskem leži 13,8 odstotka sredstev (552 milijonov evrov), v Litvi 3,8 odstotka (152 milijonov). Obresti tu niso motiv. Na Irskem je registriran Revolut z 230.000 slovenskimi uporabniki, v Litvi delujejo Revolut Lithuania, Paysera in vrsta drugih fintech družb z evropsko bančno licenco. FURS navaja, da gre rast števila računov v tujini na račun neobank, medtem ko večina zneskov ostaja pri klasičnih bankah v sosednjih državah. Število računov torej raste hitreje od zneskov na njih; množica manjših računov za vsakodnevna plačila ob manjšem številu večjih depozitov v klasičnih bankah.

Centralna banka v oktobrskem poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja, da je bil delež vlog fizičnih oseb pri neobankah v tujini konec leta 2023 ocenjen na 0,6 odstotka vseh vlog gospodinjstev, a da se bo povečeval. Obseg vlog pri bankah v evrskem območju je do septembra 2024 zrasel za več kot četrtino. V istem poročilu je bankam priporočila, naj pozorno spremljajo varčevalne navade komitentov in pravočasno prilagodijo ponudbo, ker konkurenca novih ponudnikov digitalnih finančnih storitev postaja vse močnejša. Vloge gospodinjstev predstavljajo polovico bilančne vsote celotnega slovenskega bančnega sistema, in pri tej odvisnosti je vsak odstotek odliva opazen. Štiri milijarde od devetindvajsetih so zaenkrat obvladljive. Obrestna politika domačih bank bo odločila, ali bodo to ostale.