Ozonska plast je ključna zaščita pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem, ki prekriva Zemljo in ščiti življenje na njej. Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je v svojem septembrskem poročilu za leto 2025 sporočila, da skupni napori za zmanjšanje in prepoved snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, prinašajo rezultate. Leta 2024 je bila ozonska luknja manjša kot v prejšnjih letih in tudi pod povprečjem iz obdobja med letoma 1990 in 2020. To pomeni, da se ozonska plast ni le stabilizirala, ampak se tudi postopoma obnavlja.
Slednji trendi so predvsem posledica dunajske konvencije o varstvu ozonske plasti, ki je bila sprejeta leta 1985, in montrealskega protokola iz leta 1987, s katerim je svetovna skupnost omejila proizvodnjo in uporabo kemikalij, ki imajo škodljive učinke na ozon. Do danes je bilo prepovedanih in opuščenih več kot 99 odstotkov teh škodljivih snovi, kar omogoča postopno samozdravljenje ozonskega plašča.
Po ocenah WMO bi se ozonska plast lahko do sredine stoletja obnovila na raven, ki je bila značilna za 80. leta prejšnjega stoletja. Nad Arktiko naj bi bila popolna obnova dosežena do leta 2045, nad Antarktiko pa nekoliko pozneje, do leta 2066. V primeru vseh polarnim območij, ki so najbolj prizadeta, pa bi se stanje lahko izboljšalo do leta 2060.
Znanost za ohranjanje planeta
Generalni sekretar Združenih narodov, Antonio Guterres, je ob praznovanju 40. obletnice dunajske konvencije poudaril, da je združevanje držav po vsem svetu v boju za zaščito ozonske plasti velik dosežek človeštva. Znova je opozoril na pomen upoštevanja znanosti za ohranjanje planeta. Brez ozonskega plašča bi na površju zaradi škodljivega ultravijoličnega sevanja prebivalstvo trpelo zaradi povečanja kožnih bolezni, poškodbe oči in drugih zdravstvenih tveganj, rastline in živali pa bi bile ogrožene.
Poročilo WMO poudarja tudi, da je nadaljnje spremljanje ozona in UV-sevanja izrednega pomena. Program Global Atmosphere Watch nudi podatke in analizo, ki so ključni za razumevanje in zaščito ozonske plasti, kot tudi za pravočasno zaznavanje novih tveganj. Čeprav kratkoročne naravne spremembe in ekstremni vremenski pojavi, na primer vulkanski izbruhi, lahko vplivajo na stanje ozona, pa dolgoročno okrevanje ostaja na pravi poti.
Preberite več:
Obnova ozonske plasti bo pomembno prispevala k trajnostnemu razvoju in ohranjanju zdravja. Zmanjšanje izpostavljenosti UV-sevanju bo privedlo do manj zdravstvenih težav, izboljšane zaščite ekosistemov in bolj stabilne pridelave hrane, kar so ključni izzivi za prihodnje generacije.
