Davčna in prispevkovna obremenitev v Nemčiji bo letos dosegla najvišjo raven v zgodovini države, kaže nova napoved kölnskega Inštituta nemškega gospodarstva (IW). Vsota davkov in socialnih prispevkov bo po izračunih inštituta znašala 41,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je občutno več od 40,2 odstotka v preteklem letu in predstavlja rekordno vrednost za največje evropsko gospodarstvo.
Kot je poročala tiskovna agencija Reuters, ki je imela vpogled v študijo pred uradno objavo, IW za prihodnje leto napoveduje le minimalen padec na 41,4 odstotka. Michael Grömling, vodja oddelka za konjunkturo pri IW, je pojasnil, da se nemško gospodarstvo sooča z naraščajočimi državnimi finančnimi bremeni tudi v ekonomsko slabih časih. Po njegovih besedah država investira bistveno več kot v preteklih letih, zlasti v obrambo in infrastrukturo, hkrati pa naraščajo tudi socialne obveznosti za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti.
Študija razkriva še en zaskrbljujoč podatek. Državna kvota, torej razmerje med državnimi izdatki in BDP, bo prihodnje leto narasla na 51,1 odstotka. Po podatkih IW je bila ta vrednost od leta 1990 višja le enkrat, in sicer leta 1995, ko je zaradi prevzema dolgov vzhodnonemške agencije Treuhandanstalt dosegla 55,2 odstotka. Leta 2020 je bila enako visoka kot zdaj napovedana, vendar zaradi izjemnih izdatkov v pandemiji covida-19.
Mednarodna primerjava kaže, da Nemčija sodi med države z najvišjo davčno obremenitvijo dela. Po podatkih OECD iz letošnjega poročila Taxing Wages 2025 je davčni primež za samskega delavca s povprečno plačo v Nemčiji leta 2024 znašal okoli 48 odstotkov stroškov dela, kar državo uvršča tik za Belgijo, ki ima najvišjo obremenitev med vsemi članicami organizacije. V kombinaciji dohodnine in socialnih prispevkov delež v Nemčiji presega 60 odstotkov vseh davčnih prihodkov, kar je med najvišjimi v OECD.
Kljub visokim bremenom Grömling poudarja, da so investicije pozitivne, tudi za mlajše generacije, ki potrebujejo delujočo infrastrukturo. IW za prihodnje leto napoveduje prvo opaznejšo gospodarsko rast po treh letih recesije in stagnacije. Bruto domači proizvod naj bi porasel za 0,9 odstotka, čeprav kar tretjina te rasti odpade na koledarski učinek, saj bo leta 2026 statistično na voljo skoraj dva in pol delovnega dneva več kot letos.
Zasebne in državne investicije bodo po napovedih inštituta prispevale k rasti, medtem ko bo zasebna potrošnja zaradi zadržanih zaposlitvenih obetov ostala pod svojim potencialom z rastjo okoli enega odstotka. Po besedah IW se Nemčija vsaj nekoliko rešuje iz svojega šoka, čeprav do prave konjunkturne preobrazbe še ni prišlo.
