Urad za okrevanje in odpornost je objavil pregled rezultatov dveh naložb iz načrta NextGenerationEU. Na papirju so številke spodobne. V okviru naložbe za prehod v krožno gospodarstvo je Ministrstvo za gospodarstvo skupaj s SPIRIT Slovenija podprlo 154 podjetij oziroma 291 projektov. Prvotni cilj je bil 150 projektov, torej so ga presegli za 141 enot oziroma za skoraj sto odstotkov.
Naložba je bila razdeljena v dva sklopa. V prvem so podjetja pripravljala strategije in poslovne modele za prehod v krožno gospodarstvo. V drugem so na podlagi teh strategij izvajala konkretne projekte.
Skupno je bilo na voljo 14,7 milijona evrov. Za 291 projektov to pomeni povprečno dobrih 50.000 evrov na projekt. Znesek, ki je morda zadosten za pripravo strategije ali manjšo pilotno naložbo, ne pa za strukturno preobrazbo proizvodnega procesa v industrijskem podjetju.
Les: 28 milijonov evrov, 56 projektov, 46 zaključenih
Naložba v predelavo lesa je po obsegu večja; predvidenih je 28 milijonov evrov za spodbujanje lesno-predelovalnih podjetij k investicijam v nove in razširjene kapacitete. Prvotni cilj je bil 28 projektov, danes je zaključenih 46 od skupno 56.
Slovenija je med štirimi najbolj gozdnatimi državami EU, a paradoks ostaja – večino hlodovine še vedno izvozimo nepredelano, dodana vrednost nastaja drugje. Koliko od 56 podjetij bo po zaključku sofinanciranja dejansko spremenilo to razmerje, podatki ne povedo.
Reforma, ki je prišla brez javne razprave
Poleg naložb je bila izvedena tudi reforma regulativnega okvira. Spremenili sta se uredbi o embalaži in odpadkih, vzpostavljeno je bilo zeleno proračunsko načrtovanje in enotna točka za podporo podjetjem pri prehodu v krožno gospodarstvo.
Zeleno proračunsko načrtovanje, ki velja od januarja 2024, je metodologija za ocenjevanje proračunskih postavk glede na njihov okoljski vpliv. Potencialno je to koristno orodje za preglednost javnih financ. V praksi pa ostaja nejasno, ali metodologija dejansko vpliva na proračunske odločitve ali pa gre za formalno izpolnitev mejnika za naslednji zahtevek za plačilo iz Bruslja.
Šesti zahtevek gre v Bruselj marca 2026, sedmi do septembra
Sporočilo za javnost je bilo objavljeno 9. aprila 2026 in ni naključno. Slovenija je šesti zahtevek za plačilo posredovala Evropski komisiji marca 2026, izplačilo sedmega in zadnjega pa bo sledilo do konca septembra. Vsako takšno sporočilo je del komunikacijske strategije, ki dokazuje Bruslju, da so cilji doseženi.
Toda merila uspešnosti pri mehanizmu za okrevanje in odpornost so bila od vsega začetka zasnovana tako, da jih je mogoče doseči s štetjem projektov in izdanimi sklepi, ne z merjenjem dejanskih sprememb v produkciji, recikliranju ali ogljičnem odtisu. Slovenija je to razumela dobro in presega cilje tam, kjer je to enostavno.
Preberite več:
Realno ni glavno vprašanje, ali je bilo 43 milijonov evrov porabljenih v skladu s pravili, ampak, ali bo čez deset let delež predelanega lesa v Sloveniji višji ali bo industrija dejansko spremenila poslovne modele ali pa bo večina podjetij, ki so prejela sredstva, preprosto nadgradila to, kar bi naredila tudi brez njih.
