Mestna občina Velenje je za leto 2026 napovedala 47 energetskih sanacij večstanovanjskih objektov, skoraj šestkrat več kot pred dvema letoma, ko jih je bilo deset. Velenjski model, ki temelji na 90-odstotnem sofinanciranju projektne dokumentacije in aktivnem sodelovanju z upravniki stavb, postaja eden od redkih primerov v Sloveniji, kjer se prenova starejšega stanovanjskega fonda premika s posamičnih projektov na celoten fond.
Med letoma 2018 in 2023 je bilo v Velenju letno saniranih od štiri do osem večstanovanjskih objektov. V letu 2024 se je številka povzpela na deset, leto pozneje na 32. Za letos upravniki napovedujejo 47 novih sanacij, torej v enem letu skoraj toliko kot v celotnem preteklem desetletju skupaj. Od 246 večstanovanjskih objektov v občini jih je 109 že izvedlo vsaj en energetski ukrep, torej 44 odstotkov fonda. Celovito saniranih je 22 stavb oziroma devet odstotkov. Občina je podatke predstavila na srečanju delovne skupine za analizo porabe toplotne energije in vode, ki jo je imenoval župan Peter Dermol.
Občina je z Evropsko investicijsko banko v okviru mehanizma ELENA sklenila dogovor o sofinanciranju programa za podnebno nevtralno Velenje v skupni vrednosti 1,9 milijona evrov. Sredstva so namenjena pripravi projektne in investicijske dokumentacije za celovite prenove javnih objektov ter večstanovanjskih stavb. Poleg tega je občina objavila javni poziv za izbor večstanovanjskih objektov, upravičenih do energetskih pregledov in 90-odstotnega sofinanciranja priprave projektne dokumentacije, s skupnim obsegom 210.000 evrov. Dodatna občinska subvencija ob sredstvih Eko sklada je v preteklem letu podprla deset projektov, ki zajemajo 216 gospodinjstev, v skupni vrednosti 102.000 evrov.
Eko sklad je letos za prenove večstanovanjskih stavb zagotovil devet milijonov evrov nepovratnih sredstev, občutno več kot v preteklih letih. Etažni lastniki lahko zdaj najamejo kredit v breme rezervnega sklada po ničodstotni fiksni obrestni meri, ob katerem dobijo subvencijo v višini od 40 do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe. S tem odpade potreba po individualnem zadolževanju posameznih lastnikov.
Velenju dodatno koristi ugodno daljinsko ogrevanje. Po podatkih Agencije za energijo je cena toplote za gospodinjske odjemalce na prvi dan letošnjega leta znašala 125,49 evra na megavatno uro. V Ljubljani je dosegla 158,53, v Mariboru 179,85, v Trbovljah pa 192,33 evra. Že nizka izhodiščna cena se z energetsko sanacijo stavbe zniža še naprej, zato se naložba povrne v krajšem času kot v mestih z dražjim ogrevanjem.
Podnebno-energetska pisarna Velenje je v letu 2025 zabeležila 246 obiskov in izvedla 97 terenskih ogledov objektov. Občanom je svetovala pri pridobivanju subvencij Eko sklada in pri izbiri ukrepov za zmanjšanje porabe energije.
Ali je velenjski model prenosljiv zunaj Šaleške doline, ni jasno. Občina ga je zgradila na mehanizmu ELENA, tesnem sodelovanju z upravniki in nizki ceni daljinskega ogrevanja. Mesta z dražjim ogrevanjem in brez evropskih sredstev za dokumentacijo se pri pridobivanju soglasij etažnih lastnikov soočajo z občutno višjimi ovirami.
