5 energetskih velikanov preračunava možnosti, medtem ko NIS tone pod sankcijami

Združene države Amerike so oktobra 2025 uvedle sankcije proti Naftni industriji Srbije, največjemu naftnemu podjetju na Zahodnem Balkanu. Ruski Gazprom Neft ima v lasti 42,73 odstotka delnic tega podjetja, srbska vlada 28,87 odstotka. Za ameriško administracijo je NIS pod nadzorom Moskve. Rafinerija v Pančevu, 70 kilometrov severovzhodno od Beograda, od začetka decembra ne predeluje nafte. Obrat z zmogljivostjo 4,8 milijona ton letno deluje v tako imenovani topli cirkulaciji – oprema se vzdržuje, proizvodnje ni.

Srbija je do oktobra uvažala 35.000 ton dizla mesečno. Zdaj uvaža 100.000 ton. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić trdi, da strateške rezerve zadostujejo do konca januarja. Delnice NIS-a so 3. decembra na Beograjski borzi dosegle 718 dinarjev, potem ko so v dneh po objavi sankcij padle s 768 na 668 dinarjev. Tržna kapitalizacija znaša 4,3 milijarde evrov.

Štiri energetska podjetja že imajo maloprodajne mreže v Srbiji: madžarski MOL s 70 bencinskimi servisi, ruski Lukoil s 112 servisi, avstrijski OMV s 64 servisi in slovenski Petrol z 12 servisi. Edino MOL aktivno pogaja o prevzemu.

Madžarski premier Viktor Orbán se je 28. novembra v Moskvi z Vladimirjem Putinom pogovarjal o prodaji 11,3 odstotka delnic NIS-a. Gazprom Neft bi s tem formalno izgubil večino. Delnice MOL-a na Budimpeštanski borzi stojijo pri 2.908 forintih, analitiki pričakujejo rast proti 3.225 forintom. MOL že nadzoruje hrvaško INA-o. Rafinerija na Reki zaključuje posodobitev vredno 700 milijonov evrov – 96 odstotkov del je končanih. Nov obrat za predelavo težkih ostankov bo omogočil 15 odstotkov več dizla iz enake količine surove nafte. Delnice INA-e na Zagrebški borzi dosegajo 498 kun, blizu letošnjega vrha pri 505 kunah.

MOL je Washingtonu, kot poroča agencija Reuters, predložil ponudbo tudi za evropsko premoženje sankcioniranega Lukoila: rafinerijo Neftohim v bolgarskem Burgasu z zmogljivostjo 7 milijonov ton, obrate v Romuniji in na Nizozemskem. Sofija je Neftohim že postavila pod državno upravo, potem ko je Amerika blokirala prodajo švicarski družbi Gunvor.

Petrol, največje slovensko energetsko podjetje, ne sodeluje v tekmi za NIS. Tržna kapitalizacija znaša približno 2 milijardi evrov, delnice na Ljubljanski borzi beležijo 58-odstotno letno rast. Družba je prevzela Geoplin, v Srbiji gradi vetrno elektrarno Krivača z močjo 103 megavatov, upravlja mrežo 520 bencinskih servisov v šestih državah. Petrol kupuje derivate na veleprodajnem trgu. Če MOL prevzame nadzor nad rafinerijami v Srbiji, na Hrvaškem in v Bolgariji, bo postal glavni dobavitelj v regiji.

OMV prek romunskega OMV Petrom nadzoruje rafinerijo Petrobrazi in 780 prodajnih mest v štirih državah. Delnice na Dunaju stojijo pri 48 evrih, dividenda znaša skoraj 10 odstotkov. Družba vlaga v mrežo polnilnic za električna vozila.

Lukoil je od ameriškega OFAC-a dobil odlog sankcij do 29. aprila 2026. Bencinski servisi v Srbiji delujejo, dobiček ne sme v Rusijo. MOL je izrazil zanimanje tudi za to premoženje.

NIS ima več kot dva milijona malih delničarjev. Njihov skupni delež je vreden približno 500 milijonov evrov. Amerika zahteva popoln umik ruskega kapitala. Rafinerija v Pančevu stoji, Srbija uvaža derivate, MOL pogaja v Moskvi in Washingtonu.