Bruselj mora zmanjšati odvisnost od Kitajske in Združenih držav Amerike hkrati, opozarja nova analiza bruseljskega inštituta Bruegel. Slovensko izvozno gospodarstvo bo to občutilo neposredno.
Avtorja Ignacio García Bercero in Niclas Poitiers ugotavljata, da se je geopolitični kontekst spremenil od leta 2023, ko je Evropska komisija prvič predstavila strategijo gospodarske varnosti. Tedaj je bila osredotočena na tveganja kitajske prevlade v proizvodnji kritičnih surovin. Danes mora EU upoštevati tudi možnost, da bodo ZDA uporabile ekonomski pritisk proti zaveznicam.
Slovenska industrija je vpeta v evropske dobavne verige, zlasti v avtomobilskem sektorju. Podjetja, ki dobavljajo nemškim proizvajalcem, bodo morala spremljati, kako njihovi kupci prilagajajo strategije. Omejitve izvoza čipov s strani ZDA in Kitajske ter kitajske omejitve izvoza kritičnih surovin kažejo, da gre za realna tveganja. Toda zmanjšanje odvisnosti v sektorjih, kot je predelava kritičnih surovin, zahteva znatne naložbe in leta priprav.
Analiza izpostavlja neuspehe evropske industrijske politike. Švedsko podjetje Northvolt, prejemnik znatnih subvencij za vzpostavitev od Kitajske neodvisne proizvodnje baterij, je v začetku leta 2025 bankrotiralo. Intelov projekt tovarne čipov v nemškem Magdeburgu, za katerega je bilo namenjenih 10 milijard evrov, je bil ustavljen leto prej. Bruegel ugotavlja, da izbira velikih projektov za subvencije daje prednost uveljavljenim industrijam pred področji, kjer EU dejansko potrebuje nove zmogljivosti.
Posebej občutljiva je odvisnost od ameriške digitalne infrastrukture in finančnega sistema. Evropski poskusi razbijanja monopolov ameriških tehnoloških velikanov ostajajo vir napetosti, kar je privedlo do ameriških groženj s trgovinskimi omejitvami kot odziv na evropske digitalne predpise. Finance v prvotni evropski strategiji gospodarske varnosti sploh niso bile omenjene.
EU je decembra 2023 sprejela instrument proti gospodarskemu prisiljevanju, ki Komisiji omogoča odziv na ekonomski pritisk tretjih držav. Bruegel ugotavlja, da instrument še ni bil uporabljen, čeprav bi kitajski odzivi na evropske dajatve na električna vozila ali Trumpove tarife lahko spadali v njegov okvir. Nepripravljenost za uporabo instrumenta v okoliščinah groženj postavlja vprašanja o njegovi verodostojnosti.
Preberite več:
Brueglov inštitut predlaga, da podjetja samostojno ocenijo svojo izpostavljenost. Omejitve morda ne bodo prizadele neposrednih partnerjev, temveč podjetja višje v dobavni verigi — Kitajska je grozila z omejitvami uvoza evropskih avtomobilov, ki vsebujejo dele iz Litve, kot odziv na odprtje tajvanskega predstavništva v Vilni. Diverzifikacija trgov ostaja smiselna usmeritev, a vprašanje je, ali bo EU sposobna uskladiti industrijsko politiko s trgovinsko in ali bo zaščitništvo ogrozilo partnerstva s tretjimi državami.
