5 odločitev centralnih bank v 10 dneh bo zaznamovalo 2026

Prihodnjih deset dni prinaša maratonsko sezono monetarnih odločitev. Pet najpomembnejših centralnih bank sveta bo v zgolj desetih dneh odločalo o obrestnih merah, njihove poteze pa bodo začrtale pot globalnim trgom za prihodnje leto.

Fed: 87-odstotna verjetnost znižanja

Začne se v sredo, 10. decembra, ko bo Federal Reserve zaključila dvodnevno zasedanje. Po podatkih orodja CME FedWatch trgi pripisujejo 87-odstotno verjetnost, da bo Fed znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk na razpon 3,50 do 3,75 odstotka, poroča Morningstar. To bi bilo tretje zaporedno znižanje v letošnjem ciklu – po septembrskem in oktobrskem rezu. A tokrat nič ni samoumevno. Predsednik Fed Jerome Powell je na oktobrski tiskovni konferenci dejal, da decembrsko znižanje “ni vnaprej odločeno”, kot poroča CBS News. Inflacija, merjena z indeksom osebne potrošnje brez energije in hrane, ostaja pri 2,7 odstotka, nad dvoodstotnim ciljem, hkrati pa je stopnja brezposelnosti narasla na 4,4 odstotka – najvišje od oktobra 2021.

SNB: pavza pri ničli

Že naslednji dan, 11. decembra, pride na vrsto Švicarska narodna banka. Po šestih zaporednih znižanjih od marca 2024 je SNB junija letos dosegla ničelno raven. Tokrat bo najverjetneje obstala, poroča Morningstar. Novembra je inflacija v Švici padla na nič odstotkov, a ekonomist banke J. Safra Sarasin Karsten Junius ocenjuje, da trdna rast plač preprečuje deflacijska tveganja. “Bolj pomemben za odločitev SNB je razvoj domačih plač in cen storitev,” je dejal za Morningstar. Vrnitev k negativnim obrestnim meram tudi v 2026 ni verjetna – analitik Julius Bär David Kohl pravi, da bi SNB raje posegla na deviznih trgih kot uvedla negativne mere.

ECB: tretja zaporedna pavza

V četrtek, 18. decembra, sledi Evropska centralna banka. ECB bo po pričakovanjih tretjič zapored pustila depozitno obrestno mero nespremenjeno pri 2,0 odstotka. “S tem, ko inflacija praktično dosega cilj ECB, to verjetno pomeni, da v dogledni prihodnosti ne bo več znižanj obrestnih mer,” je za Morningstar dejal Michael Field, glavni evropski tržni strateg. Svet ECB je na oktobrskem zasedanju ocenil, da je inflacija blizu cilja, gospodarstvo pa stabilno, kot kažejo zapisniki, o katerih poroča Reuters. Nekateri analitiki vendarle opozarjajo na tveganja – politična nestabilnost v Franciji ali močnejši evro bi lahko prisilila v dodatno znižanje, pravi Carsten Brzeski iz ING.

Bank of England: 90-odstotna verjetnost reza

Isti dan, 18. decembra, odloča tudi Bank of England. BoE bo po pričakovanjih znižala obrestno mero s 4,0 na 3,75 odstotka. Trgi pripisujejo temu scenariju 90-odstotno verjetnost, poroča Reuters. Na novembrskem glasovanju je bilo razmerje tesnih 5:4 v prid ohranitvi – štirje člani Odbora za monetarno politiko so že takrat zagovarjali znižanje, po poročanju CNBC. Guverner Andrew Bailey je za CNBC napovedal, da “znižanja prihajajo”. OECD v svojem decembrskem poročilu, o katerem poroča Bloomberg, napoveduje, da bo BoE znižala do 3,5 odstotka do junija 2026, nato pa se cikel ustavi.

Bank of Japan: edina, ki zaostruje

Najbolj nepredvidljivo bo v Tokiu. Bank of Japan bo na zasedanju 18. in 19. decembra odločala o morebitnem dvigu obrestne mere z 0,5 na 0,75 odstotka. Po govoru guvernerja Kazua Uede v Nagoji so trgi verjetnost dviga ocenili na 76 odstotkov, poroča Japan Times. Bloomberg poroča, da so člani upravnega odbora “pripravljeni” na dvig, če ne pride do večjega šoka. Šlo bi za nadaljevanje normalizacije po desetletju ultraohlapne politike. Članica odbora Junko Koeda je za Reuters dejala, da mora BoJ “nadaljevati z dviganjem obrestne mere”, saj cene ostajajo “relativno visoke”. Dvig bi lahko okrepil jen, ki je proti dolarju padel na 10-mesečno dno.

Divergenca monetarnih politik bo tako dosegla vrhunec. Medtem ko Fed in BoE še vedno znižujeta, ECB in SNB čakata, Japonska pa zaostruje. Za vlagatelje to pomeni povečano volatilnost na valutnih trgih in potrebo po previdnosti pri obvezniških naložbah. Prihodnjih deset dni bo odgovorilo, ali se bo ta razkol v 2026 še poglobil.