Ljubljana pripravlja zakon o pomoči energetsko intenzivnim podjetjem. Podatki bonitetne hiše CompanyWall, obdelani za Lider.si, razkrivajo, kako nujno jo potrebujejo.
Skupni čisti dobiček petih energetsko intenzivnih sektorjev se je z 209 milijonov evrov leta 2022 skrčil na 79 milijonov leta 2024. Povprečja pa zakrivajo še slabšo sliko. Nekateri sektorji ne poslujejo več z dobičkom, temveč z izgubo.
Leta 2022 so štiri jeklarska podjetja skupaj zaslužila 92 milijonov evrov. Leto pozneje so že bila za 27 milijonov v rdečih številkah. Lani minus 46 milijonov. SIJ z obratoma Acroni in Metal Ravne, Štore Steel, Impol.
Papirnice so v še slabšem položaju. Paloma, Radeče, Vevče, Goričane. Leta 2022 je sektor ustvaril 26,5 milijona evrov dobička, lani 11,5 milijona izgube. Prihodki so padli s 602 na 512 milijonov. Direktor Elesa Aleksander Mervar je že oktobra za Finance opozoril, da so razmere v papirni industriji posebej težavne.
Steklarne še zdržijo, a komaj. Steklarna Hrastnik in preostali so leta 2022 prihodkovali 245 milijonov, lani 203. Dobiček se je skrčil s 17 na 6 milijonov.
| Energetsko intenzivna industrija v Sloveniji (2022–2024) | |||
|---|---|---|---|
| Sektor | Prihodki 2022 (mio €) | Dobiček 2022 (mio €) | Dobiček 2024 (mio €) |
| Železo in jeklo | 1.240 | +92 | -46 |
| Papir in karton | 602 | +27 | -12 |
| Osnovne kemikalije | 615 | +67 | +46 |
| Steklo | 245 | +17 | +6 |
| Ognjevzdržna keramika | 53 | +7 | +6 |
*vsi podatki so agregirani za aktivna podjetja v posamezni dejavnosti, v evrih | |||
Kemija posluje bolje od drugih. Cinkarna Celje, AquafilSLO in drugi so ohranili prihodke pri 512 milijonih in rahlo izboljšali dobiček na 46 milijonov.
Novembra je ministrstvo za okolje objavilo osnutek zakona o subvencioniranju elektrike za podjetja z letno porabo nad 15 gigavatnih ur. Država bo pokrila do polovico stroškov. Minister Bojan Kumer je napovedal, da naj bi bil zakon objavljen v Uradnem listu do konca decembra. Pomoč bo veljala po odobritvi Evropske komisije, izplačila pa so predvidena za leto 2026.
Po ocenah finančnega ministra Klemna Boštjančiča bo upravičenih okoli 40 podjetij. Skupaj zaposlujejo 25.000 ljudi in ustvarijo sedem milijard prihodkov. Polovico prihranka bodo morali vložiti v razogljičenje.
Mervar je bil do širine sheme kritičen. Kot je dejal za Finance, bi morali pri izbiri prejemnikov upoštevati tudi finančno moč. Kdor izplačuje dividende in ima dober donos na kapital, pomoči ne potrebuje.
Množičnih odpuščanj zaenkrat ni bilo. Zaposlenih v petih sektorjih je bilo leta 2022 skupaj 7.463, lani 7.381.
Preberite več:
Podatki zajemajo vsa aktivna podjetja v posamezni dejavnosti. V jeklarstvu štiri, v kemiji 44, v steklarstvu 39, v papirništvu deset, v keramiki sedem.
2 Odgovora
Jeklarstvo iz plus 92 milijonov na minus 46 v dveh letih – to ni kriza, to je katastrofa. SIJ, Štore Steel, Impol. Papirnice podobno: Paloma, Radeče, Vevče iz dobička v izgubo. In zdaj država pripravlja zakon o subvencijah, ki bo pokrival do polovice stroškov elektrike za podjetja z letno porabo nad 15 gigavatnih ur. Mervarjeva kritika je na mestu: zakaj bi dajali pomoč podjetjem, ki izplačujejo dividende in imajo dober donos na kapital? Če imaš denar za delničarje, ga imaš tudi za elektriko. Pogoj, da morajo polovico prihranka vložiti v razogljičenje, je sicer pameten, ampak 40 podjetij z 25.000 zaposlenimi – to so številke, ki zahtevajo resno presojo, ne pa plošč.
Podatek, ki me je presenetil , zaposlenih v teh petih sektorjih je bilo leta 2022 skupaj 7.463, lani 7.381. Torej kljub prehodu iz 209 milijonov dobička v 79 milijonov – in v jeklarstvu ter papirništvu celo v izgubo – množičnih odpuščanj ni bilo. Podjetja očitno zadržujejo kadre in upajo na boljše čase. Vprašanje je, kako dolgo lahko to vzdržijo. Pomoč države je nujna, ampak mora biti ciljana. Kemija s 46 milijoni dobička lani verjetno ne potrebuje istega nivoja podpore kot jeklarne z minus 46. In če bo zakon res objavljen do konca decembra, izplačila pa šele 2026 po odobritvi Komisije – bo za nekatere morda že prepozno.