Jeseniški SIJ Acroni, bistriški Impol in briški vinarji so v petek dobili odgovor, ki si ga niso želeli. Ameriško vrhovno sodišče je sicer razveljavilo velik del Trumpovih carin, uvedenih na podlagi zakona IEEPA, a prav dajatve, pod katerimi trpi slovenska industrija – 50-odstotne carine na jeklo in aluminij po 232. členu – sodišče sploh ni obravnavalo. Veljajo naprej, nedotaknjene.
Za SIJ, ki je lani na ameriškem trgu ustvaril približno desetino prihodkov jeklarske dejavnosti, se v petek ni spremenilo nič. Družba je že ob prvem Trumpovem mandatu leta 2018 iskala načine, kako breme carin porazdeliti med sebe in ameriške kupce, po poročanju portala Slovenia Times pa je ob vsaki zaostritvi opozarjala, da presežki iz tretjih držav pritiskajo tudi na evropski trg. Le dan pred petkovo razsodbo je Eurofer objavil podatke, po katerih se je evropski izvoz jekla v ZDA v drugi polovici leta 2025 občutno skrčil v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Petdesetodstotna dajatev pač dela svoje. Po podatkih odvetniške pisarne Reed Smith, specializirane za trgovinsko pravo, je jeklo obenem izvzeto iz nove 10-odstotne dajatve, ki jo je Trump uvedel ure po razsodbi po 122. členu. Enako velja za aluminij. Stopnja ostaja pri 50 odstotkih, ne raste na 60.
Impol, eden od desetih največjih slovenskih izvoznikov, je na ameriške carinske udarce odreagiral z umikom. Če je leta 2019 na ameriškem trgu ustvaril 10 odstotkov vseh prihodkov, je ta delež do leta 2024 padel pod 3 odstotke. Težišče posla se je prestavilo na evropske kupce – Nemčija, Italija in Češka danes nosijo jedro prodaje. V Impolu so že ob zadnjem zaostrovanju opozarjali, da dodatne carine ne obetajo ničesar dobrega ob že tako neugodnih tržnih razmerah v Evropi in da bodo konkurenčni pritiski le še naraščali. Petkova razsodba na tem položaju ne spreminja ničesar. Aluminij ostaja pod istim carinskim režimom kot jeklo.
Od velikih slovenskih izvoznikov morda edino novomeška Krka ni imela razloga za skrb. Po lanskem dogovoru EU-ZDA so bila generična zdravila in učinkovine izvzeta iz dodatnih carin – obdavčena so bila le z običajno MFN stopnjo. Tudi Trumpov novi izvršni ukaz po 122. členu farmacevtske izdelke izrecno uvršča med izvzetja. Krka, prisotna na približno 70 trgih, je v letu 2025 po nerevidiranih podatkih dosegla rekordne rezultate, njen položaj na ameriškem trgu pa ostaja stabilen.
| AMERIŠKE CARINE NA SLOVENSKI IZVOZ PO RAZSODBI VRHOVNEGA SODIŠČA | ||||
|---|---|---|---|---|
| Panoga | Podjetje | Pred razsodbo | Po razsodbi | Sprememba |
| Jeklo | SIJ Acroni | 50 % | 50 % | 232. člen nedotaknjen, izvzeto iz nove 10 % dajatve |
| Aluminij | Impol | 50 % | 50 % | 232. člen nedotaknjen, izvzeto iz nove 10 % dajatve |
| Generična farmacija | Krka | le MFN | le MFN | Izvzeta iz vseh dodatnih carin |
| Vino | Movia in drugi | 15 % | 10 % | Nižja, a začasna (150 dni) |
| lider.si *stanje na dan 21. 2. 2026, po razsodbi vrhovnega sodišča in Trumpovem izvršnem ukazu po 122. členu | ||||
Vinarji so v drugačnem položaju. Aleš Kristančič z vinske kleti Movia v Brdi, ki 91 odstotkov pridelka namenja izvozu, je že septembra lani poročal, da carine vplivajo na poslovanje. Petkova razsodba je recipročne carine na vina sicer odpravila, a nova 10-odstotna dajatev po 122. členu jih lahko ponovno zadene. V lanskem dogovoru EU-ZDA je vinska panoga že nosila 15-odstotno breme, ki ga je Evropski parlament označil za občutno.
A usoda posameznih panog je odvisna od širšega vprašanja – kaj bo z dogovorom EU-ZDA iz julija lani. Ta dogovor, ki je evropskemu izvozu zagotavljal enotno 15-odstotno carinsko stopnjo, je temeljil prav na IEEPA pooblastilu, ki ga je sodišče razglasilo za nezakonito. Evropska komisija je v petek od Washingtona zahtevala pojasnila. Kot poroča Bloomberg, je Evropski parlament za ponedeljek sklical izredno sejo odbora za mednarodno trgovino. Glasovanje o ratifikaciji dogovora, predvideno za torek, bo po vsej verjetnosti prestavljeno.
Nemška industrijska zveza BDI je razsodbo pozdravila kot potrditev, da mednarodna trgovina temelji na pravilih, a po poročanju Reutersa dodala, da od Washingtona pričakuje nove carinske mehanizme. Niso se motili. Trump je ure pozneje s podpisom izvršnega ukaza po 122. členu postavil začasno, 150-dnevno carinsko stopnjo 10 odstotkov na ves svet, ki začne veljati v torek.
Po ocenah organizacije Tax Foundation bo ta nižja stopnja prinesla le dobro polovico dosedanjih carinskih prihodkov. A 122. člen ima vgrajeno časovno omejitev: brez odobritve kongresa carina po 150 dneh propade. Republikanska večina v kongresu, ki se že pripravlja na vmesne volitve, utegne oklevati pri glasovanju o podaljšanju. Obenem je Trump napovedal nove preiskave po 301. členu, ki mu omogočajo uvedbo carin za posamezne države po ugotovitvi nepoštenih trgovinskih praks. To pot je uporabil že v prvem mandatu, ko je obdavčil kitajski uvoz.
Jeklarska in aluminijska industrija torej ostajata pod enakim pritiskom. Farmacija je zaščitena. Vinarji in preostali izvozniki pa ne vedo niti kolikšna bo carinska stopnja čez pol leta niti na kakšni pravni podlagi bo temeljila. Slovenija je v ZDA lani izvozila za več kot 3,5 milijarde dolarjev blaga. Po podatkih Evropske komisije sodi med države z visokim efektivnim carinskim bremenom, a nizko dejansko izpostavljenostjo, ker izvoz v ZDA predstavlja razmeroma majhen delež BDP. Podjetjem, ki na ameriškem trgu poslujejo, ta statistika pove malo.
Kot je Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije, opozoril že ob lanskih carinskih zaostritvah: vsak ukrep, ki utegne voditi v trgovinsko vojno, ne more pozitivno vplivati na nikogar. Po petku je ta vojna dobila novo fronto.
