V veliki trgovinski zgodbi, ki je zadnje mesece polnila naslove novic in močno vplivala na svetovno gospodarstvo, sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump dosegla pomemben dogovor.
Srečanje, ki je potekalo v Turnberryju na Škotskem, je prineslo dogovor o carinah na uvoz iz Evropske unije v ZDA, ki bodo od avgusta dalje znašale 15 odstotkov. Korak naprej v sklepnem pogajalskem procesu, ki je trajal več kot tri mesece.
Odnosi med EU in ZDA v novi luči
Carine so bile glavni kamen spotike v odnosih med obema gospodarskima velesilama že v preteklosti. Ameriški predsednik je aprila letos za skoraj vse svoje trgovinske partnerice uvedel 10-odstotne carine, nato pa je napovedal postopno zviševanje, ki bi lahko doseglo celo 30 odstotkov, če ne bi prišlo do dogovora. Grožnje z najvišjimi carinami so še posebej obremenjevale evropske proizvajalce, tudi avtomobilski sektor, kjer so bile dosedanje carine na uvoz v ZDA kar 25-odstotne.
Sporazum je zdaj znižal to predvideno stopnjo na 15 odstotkov, kar je za evropska podjetja kljub dodatnim stroškom še vedno precejšnjo olajšanje. Nemški ekonomist Clemens Fuest je ocenil, da so ključni evropski gospodarstveniki dovolj močni, da bodo lahko prenesli to stopnjo carin, kar pa seveda ne pomeni, da bodo brez posledic.
Poleg teh carin, ki veljajo za večino blaga, pa dogovor ne vključuje še vedno visokih carin na jeklo in aluminij (50 odstotkov) ter farmacevtskih izdelkov, pri katerih Trump poudarja potrebo po krepitvi domače proizvodnje zdravil.
EU se je v okviru dogovora zavezala tudi k večjim investicijam – podjetja iz EU naj bi v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev, hkrati pa bo EU od ZDA kupila za 750 milijard dolarjev energentov. To naj bi prispevalo k uravnoteženju gospodarskih odnosov in krepitvi transatlantskih vezi.
Pomen sporazuma za svetovno gospodarstvo
Lani je skupna vrednost blaga in storitev med EU in ZDA, znašala približno 1680 milijard evrov. To je predstavljalo okoli 30 odstotkov svetovne trgovine, kar potrjuje, kako pomembna sta ta dva trga drug za drugega. V blagovni menjavi je EU beležila presežek v višini skoraj 200 milijard evrov, ZDA pa so imele presežek pri storitvah, ki znaša približno 150 milijard evrov.
Dogovor bo najverjetneje pozitivno vplival na stabilnost trgovinskih odnosov in zmanjšal nevarnost trgovinskih vojn. Evropska podjetja so bila namreč pred prijetjem višjih carin že obveščena o možnostih prirejanja proizvodnih linij in iskanju drugih trgov ter obstajala je resna grožnja selitve proizvodnje čez Atlantik.
Na politični ravni je dogovor znak sodelovanja in iskanja skupnih rešitev kljub razlikam v interesih in pogledih na svetovno trgovino. Predsednik Trump je dogovor označil kot “dobrega za vse,” predsednica von der Leyen pa je poudarila, da sta obe strani želeli uravnotežiti trgovinske odnose, kar bo dolgoročno koristilo obema.
Reakcije in izzivi
Dogovor sicer ni povsem odstranil napetosti, saj so ostali pomembni področji, kot so železarska industrija in farmacija, še vedno pod visokimi zaščitnimi carinami. Prav tako nekateri strokovnjaki in mediji ocenjujejo, da bi EU lahko dosegla ugodnejše pogoje, a je bilo treba najti kompromis zaradi pritiskov in časovnih omejitev.
Nemški kancler je trgovinski dogovor pozdravil kot korak naprej, ki prinaša stabilnost za evropska podjetja, medtem ko so nekateri ekonomisti izpostavili, da bodo posledice carin v višini 15 odstotkov še vedno občutne predvsem na cene in konkurenčnost.
Preberite več:
Evropska unija je s tem sporazumom odvrnila nevarnost uveljavitve 30-odstotnih carin, ki bi lahko močno prizadele izvoz in delovna mesta pri proizvajalcih po Evropi. Čeprav so 15-odstotne carine še vedno znatne, bodo podjetja lažje načrtovala nadaljnje poslovanje v ZDA.
