Današnje trgovanje na glavnih evropskih borzah poteka blizu izhodiščnih vrednosti, saj vlagatelji zadržano čakajo na petkov govor predsednika ameriške centralne banke. Ob tem se napetost nanaša predvsem na morebitne namige glede pristopa do znižanja obrestnih mer, ki je trenutno ena najbolj pričakovanih odločitev v finančnem svetu.
Okoli 9:30 ure je bil indeks Eurostoxx 50, ki združuje največja podjetja evrskega območja, za 0,11 odstotka nižji od sredine zaključenih vrednosti. Frankfurtski DAX je malenkost izgubil (0,03%), pariški CAC 40 je padel za 0,14%, medtem ko je londonski FTSE 100 pridobil skromnih 0,03%.
Med drugimi evropskimi indeksi je dunajski ATX zaostal za 0,09 odstotka, züriški SMI pa za 0,29%. Milanski FTSE MIB je bil nasprotno 0,22% višje. Evro je glede na dolar v Frankfurtu nekaj manj kot desetino odstotka nižje in je trenutno vreden 1,1643 dolarja.
Neenotno trgovanje na azijskih borzah
V Aziji vlada prav tako nekaj negotovosti, saj se delniški indeksi gibajo različno. Japonski Nikkei 225 je izgubil 0,65%, medtem ko je šanghajski SSE Composite pridobil 0,13%. Indeks v Hongkongu je nekoliko upadel (0,33%), a je zato južnokorejski Kospi zabeležil 0,37-odstotno rast. Na Tajvanu je indeks FTSE TWSE celo narasel za 1,28%, Avstralci pa se veselijo 1,16-odstotne rasti na indeksu All Ordinaries.
V Avstraliji je zanimivo, da je indeks S&P/ASX 200 prebil magično mejo 9000 točk, kar je nov mejnik. Vsi ti premiki so v veliki meri posledica pričakovanj in špekulacij glede prihodnjih korakov ameriške centralne banke.
Padajo tehnološke delnice
V ZDA so borzni indeksi zaključili dan neenotno. Dow Jones je rahlo zrasel za 0,04%, S&P 500 pa upadel za 0,24%. Tehnološki Nasdaq je zabeležil padec za 0,67%, predvsem zaradi svežih zaskrbljenosti vlagateljev, da so pričakovanja glede hitrosti razvoja umetne inteligence precenjena, s tem pa tudi vrednotenja nekaterih tehnoloških podjetij. Tudi zlato je ostalo močno in se je okrepilo za skoraj odstotek na 3391,80 dolarja za unčo.
Nafta dražja, ameriške zaloge padle bolj od pričakovanj
Cene nafte so se danes zjutraj nekoliko zvišale. Zahodnoteksaška lahka nafta (WTI) z dobavo oktobra je ob 8.30 po srednjeevropskem času dosegla 63,11 dolarja za sod, kar je 40 centov oziroma 0,64 odstotka več kot ob koncu sredinega trgovanja. Brent, prav tako z dobavo oktobra, je stala 67,21 dolarja za sod, s čimer se je podražila za 37 centov oziroma 0,55 odstotka.
Ameriške zaloge surove nafte so se v preteklem tednu znižale za šest milijonov sodov in trenutno znašajo 420,7 milijona sodov. Analitiki so pričakovali precej manjši upad, in sicer za približno 1,8 milijona sodov. Nad pričakovanji se je zmanjšala tudi zaloga bencina – padla je za 2,7 milijona sodov, medtem ko so tržne napovedi predvidevale znižanje za 915.000 sodov.
Preberite več:
Opazno je narasla tudi poraba letalskega goriva. Štiritedensko povprečje se je povzpelo na najvišjo raven po letu 2019, kar analitiki povezujejo s povečanjem prometa in okrevanjem potovanj po pandemiji.
