55 poslancev potrdilo Dolenca za šestega guvernerja Banke Slovenije

Slovenija je po trinajstih mesecih brez polnopravnega vodstva centralne banke danes dobila novega guvernerja. Državni zbor je na tajnem glasovanju s 55 glasovi za in petimi proti imenoval Primoža Dolenca, dosedanjega namestnika guvernerja, za šestega guvernerja Banke Slovenije. Od 62 razdeljenih glasovnic jih je sedem ostalo neveljavnih. Poslanci SDS na glasovanju niso sodelovali. Zvone Černač je v imenu stranke pojasnil, da je mandat parlamenta pred zaključkom in bi bilo po njihovem odgovorno “s tem in drugimi kadrovskimi predlogi počakati na čas po volitvah”.

Dolenc na Slovenski cesti 35 ni novinec. Viceguverner Banke Slovenije je že od aprila 2016, ko ga je na ta položaj prvič imenoval državni zbor. Institucijo je kot namestnik dejansko vodil že dvakrat, skupaj skoraj dvajset mesecev. Prvič po odstopu guvernerja Boštjana Jazbeca leta 2018, drugič pa od januarja lani, ko se je šestletni mandat iztekel guvernerju Boštjanu Vasletu. Po Jazbecevem odhodu se je Dolenc potegoval za guvernersko mesto, a je na tajnem glasovanju tedaj prejel le 30 glasov, kar ni zadostovalo za imenovanje. Tudi v zadnjem letu je Banko Slovenije zastopal na sejah Sveta Evropske centralne banke v Frankfurtu, čeprav brez glasovalne pravice pri odločitvah o denarni politiki. Kot je sam pojasnil v pogovoru za RTV Slovenija aprila lani, se odločitve v Svetu ECB praviloma sprejemajo s konsenzom in glasovanja dejansko ni bilo že na več zaporednih sejah.

Dolenceva poklicna pot sega od akademskega sveta prek državne zakladnice do poslovnega bančništva. Diplomiral, magistriral in doktoriral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorsko disertacijo o upravljanju premoženja in dolga države pa zagovarjal leta 2006. Šest let je delal v zakladništvu na ministrstvu za finance, nato kariero nadaljeval v Abanki Vipa in Deželni banki Slovenije. Kot navajajo v uradu predsednice republike, je obenem kot redni profesor na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za management, predaval bančništvo in finance. Na Katoliškem inštitutu, kjer prav tako sodeluje kot predavatelj, navajajo, da je avtor in soavtor več sto znanstvenih in strokovnih prispevkov ter soavtor treh univerzitetnih učbenikov s področja financ. Jan Kovačič iz urada predsednice je poslancem pred glasovanjem poudaril, da ima Dolenc “vse potrebne vodstvene, mednarodne, znanstvene in strokovne izkušnje”, ki jih zakon zahteva od guvernerja.

Dolenceva nastopanja v zadnjem letu nakazujejo, kako razume ekonomske razmere in kakšna stališča zastopa. V izjavi po januarski seji Sveta ECB lani je poudaril, da bodo nadaljnji koraki denarne politike “odvisni od aktualnih razmer, od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja ukrepov”. Za oddajo Ob osmih na Radiu Slovenija je aprila lani pojasnil, da ECB tehta med umirjanjem inflacije in spodbujanjem gospodarske rasti, odloča pa se na podlagi tekoče analize. O mednarodnem položaju evra je dejal, da dolar “izgublja primat” in da bi si v ECB želeli, da bi to mesto zapolnil evro, a je opozoril, da je tečaj evro-dolar “v celotni zgodovini zelo spremenljiv” in da bi bilo prezgodaj govoriti o strukturnem premiku. Ko so ga vprašali, ali odsotnost polnopravnega guvernerja vpliva na položaj Slovenije v Svetu ECB, je ocenil, da institucija deluje neokrnjeno in da je Banka Slovenije “ves čas zaželen sogovornik na ravni sistema centralnih bank v EU”.

Decembra lani je na predstavitvi makroekonomskih napovedi ocenil, da bo gospodarska rast v letu 2025 “relativno šibka”. Napoved rasti za leto 2025 je Banka Slovenije znižala na en odstotek, potem ko je junijska projekcija predvidevala 1,3-odstotno rast. Za leto 2026 napoveduje okrevanje na 2,2 odstotka, sprva predvsem na račun državne potrošnje in naložb, šele od leta 2027 naprej pa bo rast bolj uravnotežena. Inflacija bo po Dolencevi oceni ostala nad dvoodstotnim ciljem ECB vse do leta 2028, ko naj bi se mu približala. “Razlika z evrskim območjem je pogojena zlasti z gibanji cen hrane in storitev,” je pojasnil.

Postopek izbora novega guvernerja se je zavlekel. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je julija 2024 objavila prvi poziv za kandidate. Na podlagi prijav je državnemu zboru predlagala nekdanjega premierja in finančnega ministra Antona Ropa, a ga je novembra 2024 parlament zavrnil, saj je zanj glasovalo le 24 poslancev. Koalicija je vztrajala pri svoji kandidatki, državni sekretarki na ministrstvu za finance Saši Jazbec, a je predsednica ni predlagala, ker je pri njej zaznala možen konflikt interesov.

Sledilo je več mesecev usklajevanj. Kot poroča portal Info360, je predsednica preverjala podporo Simonu Savšku, Jani Benčina Henigman, Kseniji Maver in Damjanu Kozamerniku, a nobeden od njih ni pridobil zadostne podpore med poslanskimi skupinami. Oktobra lani je predsednica razpis ponovila, nanj se je prijavilo deset kandidatov, med njimi Dolenc, viceguvernerja Milan Cvikl in Marko Pahor ter nekdanji član uprave nekdanje Nove KBM Matej Falatov. Falatov je bil po poročanju medijev med kandidati, ki jim je koalicija namenila posebno pozornost, a ga predsednica ni predlagala. “Falatov je izkušen in strokovno kompetenten bančnik, vendar je skupaj z nekaterimi drugimi posamezniki v sodnem sporu z Banko Slovenije. Te okoliščine pa so neposreden konflikt interesov,” so pojasnili v predsedničinem uradu. Po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanima poslancema je predsednica za guvernerja predlagala Dolenca. Mandatno-volilna komisija ga je prejšnji teden podprla z 10 glasovi za in nobenim proti, poslanci NSi so se vzdržali, članov SDS pa na seji ni bilo.

Dolenc na čelo centralne banke prihaja v času, ko slovensko gospodarstvo beleži upočasnjeno rast, pogojeno z negotovostjo v mednarodni trgovini po uvedbi novih carinskih ukrepov v ZDA. Poročilo Banke Slovenije o finančni stabilnosti iz aprila lani sicer ugotavlja, da bančni sektor posluje v ugodnih razmerah, a opozarja na geopolitična in trgovinska tveganja. Evrsko območje obenem bremeni nizka rast produktivnosti, spremembe v ameriški trgovinski politiki pa vnašajo v gospodarske napovedi dodatno negotovost. Z imenovanjem Dolenca Slovenija v Svetu ECB znova pridobi polno glasovalno pravico pri odločitvah o denarni politiki. Nekdanji guverner France Arhar je v pogovoru za RTV Slovenija aprila lani poudaril, da je za vsako institucijo “pomembno, da ima vodstvo s polnimi pooblastili”. Dolenc sam je v istem obdobju to ocenjeval drugače in menil, da Banka Slovenije tudi brez polnopravnega guvernerja deluje neokrnjeno.

Dolenc je šesti guverner v zgodovini slovenske centralne banke, po Francetu Arharju, Mitji Gaspariju, Marku Kranjcu, Boštjanu Jazbecu in Boštjanu Vasletu. Njegov šestletni mandat se bo začel, ko bo zaključen postopek ugotavljanja združljivosti funkcij.