V celotni državi danes deluje le 56 podjetij za popravila obutve. Še leta 2020 jih je bilo 66. Kozmetičnih in pedikerskih salonov je medtem že 2.163, kar je 41 odstotkov več kot pred štirimi leti. Ene obrti umirajo, druge rastejo. Podatke o poslovnih subjektih za obdobje 2020-2024 je za Lider.si obdelala bonitetna hiša CompanyWall.
S 66 podjetij za popravila obutve leta 2020 jih je do konca 2024 ostalo 56. To je 15-odstotni padec v štirih letih. Čevljar Vladimir Vodeb s Šuštarskega mostu v Ljubljani, četrta generacija v družinskem poslu, je za 24ur povedal, da jih je v celi državi dovolj za en kombi. Šole za ta poklic že leta ne razpisujejo, najbližja možnost izobraževanja je v Avstriji. Vodeb znanje na sina Nejca prenaša sam, brez sistema.
Urarjev je v državi ostalo 42, štiri manj kot pred petimi leti. Po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ima mojstrski izpit za ta poklic 15 ljudi. Časnik Delo je že leta 2017 poročal, da mojstrske izpite opravlja le peščica kandidatov. Od takrat se ni spremenilo nič.
Pri kovanju kovin je padec počasnejši, a neizprosen: s 96 podjetij leta 2020 jih je ostalo 90. Sedlarstvo, torej izdelava usnjenih torb in jermenov, se je skrčilo z 71 na 58 podjetij, kar je 18-odstotno zmanjšanje. Proizvodnja vrhnjih oblačil, ki zajema krojače in manjše konfekcije, je padla s 480 na 391. To je 90 zaprtih obratov v štirih letih, eden na vsaka dva tedna. Manjši, a vztrajni padci so tudi pri cvetličarnah (s 413 na 392), pralnicah in kemičnih čistilnicah (s 188 na 171) ter ključavničarstvu (s 36 na 34).
Mariborski čevljar Saša Kovačev, ki ob osrednji tržnici nadaljuje družinsko tradicijo, za Večer pravi, da s to obrtjo ne bo nihče obogatel. Želi pa jo peljati naprej. V okviru Obrtno-podjetniške zbornice organizira predstavitve poklicev po šolah, a sam priznava, da podmladka praktično ni.
Rok Vogelnik je pri 27 letih prevzel dedkovo čevljarstvo. Za 24ur je pojasnil, zakaj se mladi za ta poklic ne odločajo: potrebuješ brusilne stroje, hidravlične preše, šivalne stroje, material. Zaupanje strank je moral pridobivati mesece, ker je moral, kot sam pravi, stopiti v čevlje osebe, ki so ji stranke zaupale desetletja.
In ne gre le za pomanjkanje volje. Za čevljarja nobena srednja šola v Sloveniji že leta ne razpisuje programa. Zlatarstvo je bilo nekoč značilno za celjsko regijo. Danes Šolski center Celje kandidate izobražuje le prek programa za odrasle, kot je za 24ur pojasnil direktor centra Mojmir Klovar. Ko šol ni, znanja ni mogoče prenesti, tudi če bi kdo hotel.
Na drugi strani istih podatkov pa je Slovenija, ki brsti. Kozmetična in pedikerska dejavnost je s 1.528 podjetij leta 2020 narasla na 2.163, torej za 41 odstotkov. Če prištejemo frizerje in salone za nego telesa, sektor lepote in osebne nege danes šteje več kot 8.700 subjektov. Vseh predelovalnih podjetij v kovinski industriji je manj.
Fotografska dejavnost je narasla z 873 na 1.066 podjetij, pri čemer meja med klasično obrtjo in ustvarjanjem digitalnih vsebin očitno bledi. Izdelava glasbil je narasla s 43 na 56 podjetij, torej za 30 odstotkov. Keramika beleži 27-odstotno rast (s 33 na 42 podjetij), nakitarstvo 13,5-odstotno (s 133 na 151). Nišne umetnostne obrti imajo, sodeč po registru, zvesto občinstvo. Popravila pohištva so narasla s 188 na 237 podjetij, kar gre pripisati okoljski osveščenosti in visokim cenam novega pohištva.
Slovenija je konec leta 2024 štela 234.446 poslovnih subjektov, skoraj 28.000 več kot pred pandemijo. A rast ni enakomerna. Obrti, ki zahtevajo večletno vajeništvo, specialistično opremo in fizično spretnost, izginjajo. Namesto njih rastejo dejavnosti z nižjim pragom vstopa in hitrejšim povratkom naložbe.
Ko se čevljar upokoji brez naslednika, s tem ne izgine le poklic. V tistem kraju popravila obutve ne bo nihče več ponujal. V državi z dvema milijonoma prebivalcev je 56 čevljarjev, 42 urarjev in 90 kovačev še dovolj, da poklici obstajajo. Ni pa dovolj, da bi obstali.
Medtem ko elektroinstalaterji beležijo vsakoletno rast za več sto novih podjetij, pri čevljarjih, urarjih in kovačih ni novega vpisa. Za nekatere poklice trg še obstaja, za druge ga ni več. In medtem ko kozmetična industrija cveti, zadnji čevljarji še krojijo usnje.













