56 odstotkov podjetij v EU čaka na denar a uredba o zamudah plačil je mrtva

V Evropski uniji 56 odstotkov podjetij čaka na plačilo, za izterjavo pa v povprečju porabijo skoraj 10 ur tedensko. Predlog uredbe Evropske komisije, ki bi vpeljal 30-dnevno omejitev plačilnih rokov, je Evropski parlament sicer odobril z veliko večino, a ga je Svet EU blokiral. Slovenija z 8-odstotnim izboljšanjem plačilne discipline sodi med redke svetle točke, a brez enotnih evropskih pravil ostajajo domača podjetja v čezmejnem poslovanju prepuščena sama sebi.

Razsežnosti težave je decembra 2025 v letnem poročilu razkril Observatorij EU za plačila. Kar 56 odstotkov anketiranih podjetij v EU je v letu 2024 poročalo o težavah z zamudami. Povprečni plačilni roki med podjetji in pri javnih naročilih presegajo 60 dni, v vseh 27 državah članicah pa javni sektor plačuje pozneje od zasebnega. Daljši pogodbeni roki v 87 odstotkih primerov vodijo v daljša dejanska plačilna obdobja — podjetja ne zamujajo le po naključju, pogoji so neugodni že v pogodbi.

Izterjava zapadlih terjatev povprečno evropsko podjetje stane skoraj 10 ur tedensko. Breme nesorazmerno pade na manjše družbe brez lastnih finančnih rezerv. Kot kaže poročilo Observatorija, več kot tretjina podjetij obstoječe sankcije za zamude ocenjuje kot neučinkovite.

Komisija je predlog uredbe vložila septembra 2023 kot del svežnja za mala in srednja podjetja. Predlog je določal 30-dnevno omejitev plačilnih rokov za vse poslovne transakcije, s pogodbeno možnostjo podaljšanja na 60 dni. Za maloprodajo in blago z daljšim obratom je dopuščal rok do 120 dni. Poleg omejitve rokov je predvideval samodejne zamudne obresti, nadomestila za stroške izterjave in vzpostavitev neodvisnih izvršilnih organov v vsaki državi članici.

Evropski parlament je stališče sprejel aprila 2024 — 459 poslancev je glasovalo za, 96 proti in 54 vzdržano. Poročevalka Roza Thun und Hohenstein iz skupine Renew Europe je predlog označila za nujno zaščito malih podjetij.

V Svetu EU se je predlog zagozdil. Zakonodajni sledilnik Evropskega parlamenta, posodobljen decembra 2025, mu pripisuje status “blokiran”. Poljsko predsedstvo v prvi polovici leta 2025 je pripravilo kompromis, a ga je delovna skupina zavrnila. Dansko predsedstvo v drugi polovici leta zadeve ni uvrstilo na dnevni red. Kot je avgusta 2025 ocenila mednarodna kreditna zavarovalniška zveza ICISA, je uredba dejansko mrtva.

Odločno proti so nastopila združenja BusinessEurope, Eurochambres in EuroCommerce. V skupni izjavi marca 2025 so Komisijo pozvala k umiku predloga. Po njihovih izračunih bi prisilna 30-dnevna omejitev od evropskih podjetij zahtevala 2.000 milijard evrov dodatnega financiranja, obresti na ta sredstva pa bi dosegle 100 milijard evrov letno. Togost bi po njihovem škodovala panogam z daljšimi plačilnimi cikli — trgovini in gradbeništvu. Zavirala bi tudi rast malih podjetij, ki za pridobivanje strank pogosto ponujajo daljše plačilne roke.

Slovenija se odreže nadpovprečno. Po podatkih Observatorija EU za plačila iz leta 2024 je pri kazalniku zamud zabeležila 8-odstotno izboljšanje glede na predhodno leto in se uvrstila med najboljše v EU, ob bok Cipru z 22-odstotnim in Hrvaški s 7-odstotnim izboljšanjem. Plačilno disciplino doma podpirata Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, ki prenaša evropsko direktivo iz leta 2011, in prostovoljni kodeks pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije.

Komisija je med julijem in septembrom 2025 sicer izvedla javno posvetovanje o plačilnem vedenju, katerega izsledki naj bi usmerili morebitne nove ukrepe. Po anketah Observatorija si večina podjetij želi zakonsko omejitev rokov — 41 odstotkov za obvezno zgornjo mejo, 23 odstotkov za prilagoditve po panogah. A dokler v Svetu ni soglasja, ostanejo te številke le želje na papirju.

Slovenska podjetja zato ostajajo v razkoraku. Doma sodijo med disciplinirane plačnike, v čezmejnem poslovanju pa se morajo zanašati izključno na pogajalsko moč. Na tem terenu mala podjetja praviloma potegnejo krajši konec.