59.000 energetsko revnih v državi z 29 milijardami evrov depozitov

V Sloveniji je bilo leta 2025 energetsko revnih 59.000 gospodinjstev. V njih živi približno 100.000 ljudi. Delež energetske revščine znaša 6,8 %, kar je 0,5 odstotne točke manj kot leto prej.

Podatek statističnega urada kaže na postopno izboljšanje po energetski krizi. A hkrati v slovenskem bančnem sistemu leži približno 29 milijard evrov depozitov prebivalstva. V državi, kjer gospodinjstva držijo rekordne prihranke, pa 100.000 ljudi ne zmore zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja ali redno poravnavati stroškov energije.

Regije z dvema obrazoma

Regionalne razlike so izrazite. Po podatkih SURS delež energetsko revnih dosega 10,4 % na Koroškem, 10,4 % v Obalno-kraški ter 3,9 % v Osrednjeslovenski regiji. Razlika med Ljubljano in nekaterimi perifernimi regijami je skoraj trikratna.

Energetska revščina je v zahodni Sloveniji 4,4-odstotna, v vzhodni 8,9-odstotna. To kaže na strukturne razlike v dohodkih, kakovosti stanovanjskega fonda in starostni strukturi prebivalstva.

Težava niso več samo cene energije

Najpogostejši razlog za energetsko revščino niso več neposredno cene energentov, temveč neustrezne bivanjske razmere in nizki dohodki. Vlažne stene, slaba izolacija, dotrajane stavbe povečujejo stroške ogrevanja. Ob tem se je delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine povečal. Danes postaja energetska revščina bolj dohodkovni kot cenovni problem.

Energetska revščina po regijah (2025)

29 milijard evrov depozitov

Hkrati pa Banka Slovenije poroča o približno 29 milijardah evrov depozitov gospodinjstev. Prihranki so koncentrirani v višjih dohodkovnih razredih in v osrednjeslovenski regiji.

To razkriva dvojnost slovenskega gospodarstva. Likvidnost na eni strani, dohodkovna ranljivost na drugi. Država ima torej dovolj kapitala, a je vprašanje, če sta razporeditev dohodkov in stanovanjska politika dovolj učinkovita, da preprečita energetsko revščino.