60.000 evrov v desetih letih: razlika med depozitom in borzo

Oktobra 2022 je globalni delniški indeks MSCI World padel za 18 odstotkov. Evropska centralna banka je istega meseca dvignila obrestno mero na depozite nad nič – prvič po osmih letih. Varčevalci so končno spet dobili nekaj obresti. Vlagatelji v delnice so gledali, kako njihovi portfelji tonejo.

Dve leti pozneje je slika drugačna. MSCI World je leta 2023 pridobil 24 odstotkov, leta 2024 še 19. Depozitne obrestne mere so medtem že začele padati.

MSCI World je indeks, ki zajema približno 1.400 največjih podjetij iz 23 razvitih držav – od Appla in Microsofta do Nestléja in Toyote. Sedemdesetodstotni delež predstavljajo ameriška podjetja, preostanek pripada Evropi, Japonski, Kanadi, Avstraliji. Indeks obstaja od leta 1969 in velja za standardno merilo globalnega delniškega trga.

Izračun za slovenskega varčevalca, ki bi januarja 2015 začel vsak mesec vplačevati tisoč evrov, pokaže naslednje: ob koncu leta 2024 bi imel na borznem računu približno 185.000 evrov. Vplačal bi 120.000 evrov, razlika je donos. Isti znesek, vplačan na vezane depozite po povprečnih slovenskih obrestnih merah, bi prinesel približno 126.000 evrov. Razlika med obema pristopoma znaša skoraj 60.000 evrov.

Leta 2018 je MSCI World izgubil 8 odstotkov. Marca 2020 je v enem mesecu padel za več kot 30 odstotkov. Leta 2022 je sledil 18-odstotni padec. Vmes so bila leta z dvomestnimi donosi: 2019 (+28 odstotkov), 2021 (+22 odstotkov).

Razlika med borznim in depozitnim varčevalcem izvira iz obnašanja med padci. Kdor v času padca preneha vplačevati, zamudi nakupe po nizkih cenah. Kdor nadaljuje z mesečnimi vplačili, kopiči enote po nižjih cenah. Ko se tečaji obrnejo, te enote prispevajo nesorazmerno velik delež donosa.

Finančna hiša Fidelity je izračunala, da je vlagatelj, ki je med krizo 2008–2009 prenehal vplačevati, potreboval 52 mesecev za vrnitev na predkrizno raven. Tisti, ki je nadaljeval z vplačili, je isto točko dosegel prej.

Med junijem 2014 in julijem 2022 je ECB vzdrževala negativne obrestne mere. Depozitna obrestna mera je osem let ostajala pod ničlo – na dnu pri minus 0,5 odstotka. Slovenske banke so v tem obdobju ponujale obrestne mere blizu nič.

Obdobje visokih obrestnih mer je bilo kratko. ECB je med julijem 2022 in septembrom 2023 dvignila depozitno obrestno mero z nič na 4 odstotke. Junija 2024 je začela zniževati. Do decembra 2025 je obrestna mera padla na 2 odstotka.

Tudi v obdobju najvišjih obrestnih mer so bili realni donosi negativni. Povprečna letna inflacija v Sloveniji je leta 2023 znašala 7,4 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada. Depozit z dvoodstotno obrestno mero je izgubljal kupno moč.

Kdor je vse prihranke vložil v delnice oktobra 2007, tik pred finančno krizo, je moral čakati do aprila 2013, da je videl isto vrednost. Kdor je kupil na vrhu tehnološkega balona marca 2000, je čakal osem let. V obeh primerih je vmesni padec presegel 50 odstotkov.

Mediana desetletnega letnega donosa indeksa MSCI World od leta 1970 znaša 8 odstotkov. V zadnjem desetletju je bila višja – okrog 10 odstotkov letno. Depoziti so v istem obdobju prinašali med nič in dva odstotka.

Za slovenskega vlagatelja je dostop do globalnih trgov preprostejši kot pred desetimi leti. Mednarodne platforme – Trading 212, Interactive Brokers, Lightyear – omogočajo nakup indeksnih skladov z minimalnimi stroški. Domače borzne hiše ponujajo podobne storitve po višjih cenah. ETF, ki sledi indeksu MSCI World, stane nekaj deset evrov na enoto, stroški upravljanja znašajo pod 0,2 odstotka letno.

Tveganje je realno. Vlagatelj s 100.000 evri v portfelju bi marca 2020 v enem mesecu izgubil 30.000 evrov. Leta 2022 bi izgubil 18.000 evrov. V obeh primerih bi se vrednost pozneje povrnila in presegla izhodiščno raven, a vmesno obdobje zahteva živce. Kdor ob padcu proda, izgubo zaklepa. Kdor drži ali dokupuje, zgodovinsko gledano profitira.

Slovenci ostajajo konservativni. Po podatkih Banke Slovenije ima skoraj polovica finančnega premoženja gospodinjstev obliko vlog in gotovine. V vzajemne sklade vlaga približno 350.000 Slovencev – manj kot petina odraslega prebivalstva. Kar 81 odstotkov vseh bančnih vlog je vpoglednih, kar pomeni, da denar le leži na računu brez obresti.

Primerjava z evrskim območjem kaže razliko. Povprečno evropsko gospodinjstvo ima 36 odstotkov premoženja v delnicah in lastniškem kapitalu, le 29 odstotkov v bančnih vlogah. Slovenci imajo razmerje obrnjeno. Razlika v donosnosti se kopiči iz leta v leto.

Razlika med borznim in depozitnim varčevanjem po tridesetih letih – ob predpostavki 8-odstotnega povprečnega letnega donosa na borzi in 2-odstotnega na depozitu – presega pol milijona evrov pri mesečnem vplačilu tisoč evrov. Zgodovinski donosi se seveda ne ponavljajo nujno v prihodnosti, a trend zadnjih petdesetih let je jasen.