Več kot dve leti po najhujši naravni nesreči v zgodovini samostojne Slovenije ostaja v skladu za obnovo 600 milijonov evrov neporabljenega denarja. Fiskalni svet v objavljeni mesečni informaciji razkriva, da je bila realizacija izplačil v letu 2025 za tretjino nižja od načrtovane, medtem ko se posamezne občine soočajo s paradoksalno situacijo – denar, ki so ga prejele kot predplačilo, morajo vračati državi.
Podatki fiskalnega sveta kažejo, da so se v sklad za obnovo lani stekli prilivi v višini približno 420 milijonov evrov, izplačanih pa je bilo le okoli 330 milijonov evrov. Razlika med razpoložljivimi sredstvi in dejanskimi izplačili odpira vprašanja o učinkovitosti sistema obnove, ki naj bi po vladnih napovedih trajala pet let.
Struktura izplačil razkriva prioritete. Največ sredstev, 120 milijonov evrov, je bilo namenjenih lokalni infrastrukturi. Za nadomestitveno gradnjo, torej nove domove za tiste, ki so v poplavah izgubili streho nad glavo, je bilo izplačanih 70 milijonov evrov. Sanacija vodne infrastrukture je prejela 55 milijonov evrov, enako tudi državna cestna infrastruktura. Poleg sredstev sklada je bilo za obnovo izplačanih še približno 70 milijonov evrov neposredno iz državnega proračuna, večinoma iz sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije.
Ti zneski predstavljajo le delček skupne škode. Občine in reševalne strukture so prijavile fizično škodo v višini približno treh milijard evrov, širše ocene pa segajo do skoraj deset milijard evrov. Evropska komisija je Sloveniji odobrila 400 milijonov evrov pomoči iz Solidarnostnega sklada, vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic pa je julija lani pojasnil, da je država do takrat za obnovo namenila 1,16 milijarde evrov.
Paradoks vračanja sredstev najbolj nazorno ilustrira primer občine Medvode. Zaradi počasnega odziva Državne tehnične pisarne mora občina denar iz predplačila vračati državi, s čimer se bo obnova dodatno zavlekla. Tehnična pisarna je do julija lani v recenzijo prejela projekte 99 občin, od skupno 1.221 projektov pa je ostalo neizvedenih še 250 recenzij.
Nekatere občine so sredstva uspele porabiti pravočasno. V občini Dravograd so za portal Svet24 pojasnili, da so pravočasno porabili predplačila in da obnova poteka skladno s časovnico. V občini Črna na Koroškem so vseh 5,6 milijona evrov predplačil že porabili. A kritiki opozarjajo, da morajo župani v postopkih pogosto čakati predolgo, administrativne ovire pa so postale sistemska težava.
Na seznamu za odstranitev ostaja 343 objektov, ki so bili preveč poškodovani, da bi jih bilo mogoče obnoviti. Dve leti in pol po poplavah se čez Kamniško Bistrico še vedno vozijo prek začasnega mostu. Župan Mengša je za Svet24 opozoril, da pravih protipoplavnih ukrepov država do zdaj niti ni začela načrtovati.
| Kategorija | Znesek (mio EUR) |
|---|---|
| Prilivi v sklad 2025 | ~420 |
| Izplačila iz sklada 2025 | ~330 |
| Razpoložljiva sredstva (konec 2025) | ~600 |
| Realizacija glede na načrt | ~67 % |
Vir: Fiskalni svet RS, Mesečna informacija, januar 2026 (str. 8)
| Namen | Znesek (mio EUR) |
|---|---|
| Lokalna infrastruktura | 120 |
| Nadomestitvena gradnja | 70 |
| Sanacija vodne infrastrukture | 55 |
| Državna cestna infrastruktura | 55 |
| Dodatno iz proračuna (EU Solidarnostni sklad) | ~70 |
| Skupaj izplačila | ~400 |
Vir: Fiskalni svet RS, Mesečna informacija, januar 2026 (str. 8)
| Kategorija | Znesek (mrd EUR) |
|---|---|
| Ocena škode (poplave avgust 2023) | |
| Fizična škoda (prijave občin) | ~3,0 |
| Širše ocene skupne škode | do 10,0 |
| Namenjena sredstva | |
| Skupaj namenjeno do julija 2025 (Šefic) | 1,16 |
| EU Solidarnostni sklad (odobreno) | 0,40 |
| Projekcija prilivov v sklad (5 let) | 1,60 |
Vir: Vlada RS (oktober 2023), Svet24 (julij 2025), Evropska komisija
| Kazalnik | Vrednost |
|---|---|
| Program odprave posledic škode v gospodarstvu (MGTS) | |
| Predvidena sredstva 2024 | 194,6 mio EUR |
| Izplačana povračila do dec. 2024 | 103,8 mio EUR |
| Število oškodovancev | 844 |
| Preneseno v 2025 (zamude) | 11 mio EUR |
| Stopnje povračila | |
| Nezavarovana škoda | 45 % |
| Zavarovana škoda | 60 % |
Vir: OZS (januar 2025), MGTS
Fiskalni svet je v januarski publikaciji opozoril, da je bila polovica rasti investicij državnega proračuna v letu 2025 povezana z obrambo, ne pa z obnovo po poplavah. Investicije v železniško infrastrukturo so se povečale za 40 odstotkov, medtem ko so se vlaganja v cestno infrastrukturo zmanjšala za četrtino.
Tudi gospodarstvo čuti posledice zamud. Program odprave posledic škode v gospodarstvu, ki zajema škodo na strojih, opremi, zalogah in izpad prihodka, je do konca decembra 2024 izplačal 103,8 milijona evrov povračil 844 oškodovancem. Dodatnih 11 milijonov evrov je bilo prenesenih v leto 2025, ker izplačila niso bila pravočasno izvedena vsem, ki so predložili dokazila.
Ministrstvo za finance je leta 2024 ocenilo, da bodo začasni prihodki v sklad v petih letih dosegli 1,6 milijarde evrov. Glavni viri so davek na bilančno vsoto bank v višini 450 milijonov evrov, začasno višja stopnja davka od dohodkov pravnih oseb ter donacije. A te projekcije temeljijo na predpostavki, da bo gospodarstvo ostalo stabilno, kar ob trenutnih globalnih negotovostih ni zagotovljeno.
Vprašanje, ki ga nihče ne postavlja, je preprosto: zakaj 600 milijonov evrov čaka v skladu, medtem ko občine vračajo predplačila in čakajo na recenzije projektov? Odgovor verjetno leži v razkoraku med političnimi obljubami in izvedbeno zmogljivostjo sistema. Država je vzpostavila sklad, napolnila ga z denarjem, nato pa naletela na ozka grla pri projektni dokumentaciji, prostorskih aktih in administrativnih postopkih.
Za tiste, ki so avgusta 2023 izgubili domove, ta birokratska realnost pomeni podaljšano negotovost. Za davkoplačevalce pomeni, da njihov denar leži neporabljen. Za gospodarstvo pa pomeni, da obnova, ki bi lahko spodbudila lokalno dejavnost, zamuja.
2 Odgovora
Problem ni denar, problem je sistem. Državna tehnična pisarna ima 1.221 projektov, 250 recenzij še čaka. Občina Medvode mora vračati predplačila, ker pisarna ni pravočasno obdelala dokumentacije. To ni vprašanje politične volje, to je vprašanje administrativne zmogljivosti. Država je naredila isto napako kot pri vseh velikih projektih: napovedala ambiciozne roke, potem pa naletela na realnost birokratskih postopkov. Sredstva za obrambo so se povečala, za cestno infrastrukturo zmanjšala za četrtino. Prioritete so jasne, ampak poplave niso čakale na proračunski cikel. Tisti začasni most čez Kamniško Bistrico, ki stoji že dve leti, je postal simbol celotne obnove.
Zame je najbolj zgovoren podatek o gospodarstvu. Program odprave posledic škode je do konca 2024 izplačal 103,8 milijona evrov, ampak 11 milijonov je bilo prenesenih v 2025 zaradi zamud. Podjetja, ki so predložila vsa dokazila, so čakala na denar. In to pri stopnjah povračila 45 odstotkov za nezavarovano in 60 odstotkov za zavarovano škodo, kar pomeni, da so podjetja tako ali tako nosila velik del bremena sama. Poplave so bile avgusta 2023, zdaj je januar 2026. Tri gradbene sezone so minile. Koliko podjetij je v tem času obupalo, zaprlo, se preselilo? Tega podatka v poročilu ni. Fiskalni svet piše o realizaciji tretjino pod načrtom, ampak za malega obrtnika v Črni na Koroškem to ni statistika, to je vprašanje preživetja. In medtem 600 milijonov leži na računu.