600 milijonov evrov v decembru: komu koristi obvezna božičnica?

Slovenija je od 20. novembra ena redkih evropskih držav z zakonsko obvezno božičnico. Zakon o pravici do zimskega regresa nalaga vsakemu delodajalcu, da zaposlenim do 18. decembra izplača 639 evrov – polovico minimalne plače. Znesek je oproščen davkov in prispevkov.

Račun, ki ga je predstavila vlada, se glasi: zasebni sektor nameni 480 milijonov evrov, država doda 120 milijonov za javne uslužbence in 87,5 milijona za zimski dodatek upokojencem v višini 150 evrov. Skupaj približno 600 milijonov evrov, ki decembra vstopijo v gospodarstvo, je poročal RTV SLO.

Toda ta denar mora od nekod priti. Portal Uporabna stran ocenjuje izpad proračunskih prihodkov na 372 milijonov evrov – izgubljena dohodnina, davek od dobička, neplačani prispevki.

Le dan po sprejetju zakona je Evropska komisija poslala opozorilo. Bruselj je ocenil, da bi slovenski proračunski načrt za leto 2026 lahko bil v neskladju s fiskalnimi pravili EU, o čemer je podrobno poročal Lider.si. Kumulativna rast očiščenih javnofinančnih izdatkov dosega 19 odstotkov, dve odstotni točki več od dovoljenih 17. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je priznala, da je Slovenija proračunske načrte oddala, preden je državni zbor sprejel zakon o zimskem regresu. “Takšna opozorila jemljemo resno,” je dejala.

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je bil neposrednejši: vlada se je morala sprijazniti z dejstvom, da prihodki rastejo počasneje od pričakovanj, odhodki za plače v javnem sektorju pa hitreje od načrtovanega.

Ukrep najbolj koristi tistim, ki doslej niso prejemali nobenega dodatka. Statistični urad beleži, da je leta 2023 zgolj 35 odstotkov podjetij izplačevalo kakršno koli nagrado za poslovno uspešnost, poroča Cekin.si. Povprečni znesek je znašal 978 evrov bruto. Dve tretjini zaposlenih ni dobivalo ničesar. Za prodajalko v trgovini ali delavca v majhnem proizvodnem obratu decembrskih 639 evrov pomeni povsem nov prihodek.

Za druge je računica drugačna. Krka letos izplačuje 2343 evrov bruto, Lek 2000 evrov, poroča portal 24ur. Za farmacevtske družbe in druga dobičkonosna podjetja zakonski minimum ne spreminja ničesar – bonus bi tako ali tako izplačali, in to bistveno višjega.

Prerazporeditev gre od podjetij, ki doslej niso izplačevala bonusov, k njihovim zaposlenim. Približno 65 odstotkov delovne sile prejme nekaj, česar prej ni imelo.

Gospodarska zbornica Slovenije se je odzvala takoj po sprejetju zakona. Izvršni direktor Mitja Gorenšček je za RTV SLO izjavil, da si vlada “zatiska oči pred resnim stanjem v pomembnem delu gospodarstva”. Kritika ne zadeva le ukrepa samega, temveč tudi okoliščine. Isti dan, ko so gospodarstveniki pričakovali aktivacijo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa za ogrožene panoge – jeklarne, proizvajalce avtomobilskih delov, papirno industrijo – je tekla razprava o obveznih bonusih. “Če vlada danes ne bo sprejela odločitve, ukrep letos ne bo dal nobenih rezultatov,” je opozoril Gorenšček. Medtem ko eni prejemajo božičnico, bi drugi morda raje obdržali delovno mesto.

Gospodarstveniki opozarjajo tudi na strukturni problem. Slovenija je po podatkih OECD na šestem mestu po obremenitvi dela. Razlika med celotnim stroškom delodajalca in neto plačo, ki jo prejme delavec, znaša 44,6 odstotka. Od vsakega evra, ki ga podjetje nameni za plačo, delavec vidi nekaj več kot polovico. Namesto enkratnih 639 evrov v decembru bi trajno znižanje prispevkov delavcem prineslo več denarja skozi vse leto – in hkrati znižalo stroške zaposlovanja.

Minister za delo Luka Mesec kritike zavrača. Podjetja so v zadnjih letih beležila rekordne dobičke, je izjavil za portal 24ur. Božičnica je način, da se del te rasti prerazporedi delavcem. »Obvezna božičnica bo prispevala k višji kupni moči ljudi,« je poudaril.

Po podatkih UMAR slovenski BDP v letu 2025 raste pretežno na račun domačega povpraševanja, zlasti potrošnje gospodinjstev. Izvoz je v prvi polovici leta stagiral zaradi težav evropske industrije. Šeststo milijonov evrov v žepih potrošnikov tik pred prazniki bi lahko spodbudilo decembrsko maloprodajo. Statistični urad beleži, da je bil promet v trgovini na drobno lanski december za 11,9 odstotka višji od povprečja leta.

A del tega denarja bo verjetno končal čez mejo. Trgovinska zbornica opozarja, da se Slovenci za večje nakupe vse pogosteje odpravljajo v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško, kjer so nekateri izdelki cenejši. Več ko bo božičnice pristalo v tujih trgovinah, manjši bo učinek na domače gospodarstvo.

Glasovanje v parlamentu 11. novembra je bilo skoraj soglasno – 48 glasov za, eden proti. Edini nasprotni glas ni prišel z desnice. Samostojni poslanec Miha Kordiš, nekdanji član Levice, je pojasnil, da je božičnica v resnici darilo delodajalcem: ker je oproščena davkov in prispevkov, podjetje, ki tako ali tako izplačuje letni bonus, zdaj na njem prihrani. Delavec prejme enako, država izgubi prihodek, delodajalec ostane na boljšem.

Poslanec SDS Rado Gladek je opozoril, da bo imel ukrep »hude posledice za 30 odstotkov podjetij v rdečih številkah«. “Standard za javni sektor je: če ni denarja, se zadolžimo. Za gospodarstvo pa velja: če ni denarja, vseeno izplačajte,” je pripomnil.

Prava ocena ukrepa bo mogoča šele po decembrskih in januarskih podatkih. Če večji del denarja pristane pri domačih trgovcih in ponudnikih storitev, bo vlada lahko razglasila uspeh. Če odteče v uvožene izdelke, odplačilo kreditov ali preprosto obtiči na bančnih računih, bo učinek skromnejši.

Eno vprašanje za zdaj ostaja brez odgovora: obveznost 639 evrov na zaposlenega bo veljala tudi takrat, ko bodo dobički podjetij začeli upadati. Če bodo.