Zvezna vlada je januarja zabeležila 95 milijard dolarjev proračunskega primanjkljaja, kar je 34 milijard oziroma 26 odstotkov manj kot v istem mesecu lani. Prihodki so znašali 560 milijard dolarjev, odhodki pa 654 milijard, pri čemer je rast prihodkov, tudi iz naslova carinskih dajatev, presegla rast izdatkov, je v sredo sporočilo ameriško ministrstvo za finance, kot poroča Reuters.
Carinske dajatve ostajajo osrednji razlog za boljšo proračunsko sliko. Samo v prvem trimesečju fiskalnega leta 2026, ki se je začelo oktobra, so po oceni kongresnega proračunskega urada (CBO) prinesle 91 milijard dolarjev. Leto prej jih je bilo vsega 21 milijard. Ta skok je neposredna posledica obsežnih tarif, ki jih je Washington uvedel na večino uvoženega blaga. Po izračunih organizacije Taxpayers for Common Sense so carinski prihodki pokrili približno polovico celotne rasti prihodkov v tem obdobju.
V prvih štirih mesecih fiskalnega leta (oktober 2025 do januar 2026) je kumulativni primanjkljaj po oceni CBO znašal 696 milijard dolarjev, 143 milijard manj kot v primerljivem obdobju leto prej. Prihodki so zrasli za 189 milijard oziroma 12 odstotkov, odhodki pa za skromnejših 45 milijard. Dvanajstmesečni tekoči primanjkljaj po izračunih organizacije Committee for a Responsible Federal Budget ostaja pri 1,6 bilijona dolarjev oziroma 5,3 odstotka BDP.
Nižji mesečni primanjkljaj ni rezultat nižje porabe. Odhodki za socialno varnost, Medicare in Medicaid so v prvem trimesečju fiskalnega leta narasli za 67 milijard dolarjev oziroma devet odstotkov. K temu so prispevali letna uskladitev prejemkov z inflacijo in razširitev pravic nekaterih upokojencev. Obresti na javni dolg prav tako rastejo. Kot opozarja Taxpayers for Common Sense, se primanjkljaj na papirju manjša skoraj izključno zaradi carinskih prihodkov, ki so po naravi nestabilni, saj so odvisni od trgovinskih politik, morebitnih sodnih odločb in obsega uvoza, ki se ob višjih tarifah krči.
CBO za celotno fiskalno leto 2026 napoveduje 1,9 bilijona dolarjev primanjkljaja. Javni dolg, ki zdaj predstavlja 101 odstotek BDP, naj bi do leta 2036 zrastel na 120 odstotkov in s tem presegel povojni vrh iz leta 1946. Proračunski primanjkljaj za koledarsko leto 2025 se je sicer po podatkih Bloomberga skrčil na 1,67 bilijona dolarjev, najmanj v treh letih, a tudi to izboljšanje v pretežni meri dolguje rekordnim carinskim prihodkom, ne strukturnim reformam na odhodkovni strani.
