Evropska potrošniška organizacija BEUC in njene članice, med njimi Zveza potrošnikov Slovenije, pozivajo EU, naj omeji vplivnostni marketing s posodobitvijo zakonodaje. EU naj prepreči, da bi vplivneži promovirali nezdrava živila, in tako zaščiti zdravje mladih generacij, so ta teden sporočili iz organizacije.
Poročilo BEUC, objavljeno 17. decembra, razkriva obsežne težave pri oglaševanju prek vplivnežev na družbenih omrežjih. Organizacija je skupaj s 14 članicami iz 12 držav med marcem in septembrom 2025 analizirala približno 650 objav in videoposnetkov vplivnežev na TikToku, Instagramu, YouTubu in Snapchatu. Osredotočili so se na dva sektorja: hitro modo in nezdrava živila.
Rezultati so zaskrbljujoči. Kar 67 odstotkov objav vplivnežev, ki so promovirali nezdrava živila, ni vsebovalo označbe o poslovnem sodelovanju z blagovno znamko. Vplivneži niso razkrili niti, da so izdelek prejeli kot darilo, niti da gre za plačano promocijo, navaja poročilo.
Pri zbiranju podatkov o živilskem sektorju je sodelovalo pet potrošniških organizacij iz Bolgarije, Portugalske, Španije, Švedske in Švice. Zbrali so več kot 300 primerov promocije nezdrave hrane na Instagramu, pri čemer so bili pogosto tarča otroci. BEUC je 13 primerov predložil samoregulatornemu mehanizmu EU Pledge, a nobena pritožba ni bila uspešna, kar po mnenju organizacije potrjuje pomanjkljivosti prostovoljnih zavez industrije.
Agustín Reyna, generalni direktor BEUC, je za Euronews dejal, da v nekaterih primerih gre za kršitev zakonodaje EU, zlasti ko vplivneži promovirajo izdelke, za katere so plačani, tega pa ne razkrijejo potrošnikom. Dodal je, da EU nima ustrezne ureditve razmerij med vplivneži, blagovnimi znamkami in platformami.
Globalna vrednost vplivnežnega marketinga je med letoma 2015 in 2025 narasla z 1,7 milijarde na več kot 32 milijard dolarjev. Po podatkih ankete BEUC je 73 odstotkov potrošnikov na spletu že videlo promocijo vplivnežev, 53 odstotkov pa je kupilo izdelke ali storitve, ki so jih ti priporočili.
Debelost pri otrocih ostaja resen javnozdravstveni problem v Evropi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima vsak četrti otrok v Evropi prekomerno telesno težo, vsak deseti pa je debel. V nekaterih južnoevropskih državah je debelih skoraj vsak peti otrok. Podatki izhajajo iz poročila WHO za obdobje 2022–2024, ki je zajelo približno 470.000 otrok, starih od šest do devet let, iz 37 držav.
BEUC poziva k temeljni prenovi regulacije. Organizacija predlaga uvedbo skupne odgovornosti vplivnežev, njihovih agencij in blagovnih znamk v primeru kršitev potrošniške zakonodaje. Poleg tega zahteva prepoved vplivnežnega marketinga v tveganih sektorjih, zlasti pri promociji nezdravih živil otrokom.
V stališču, objavljenem decembra 2025, BEUC predlaga, naj osebe, mlajše od 15 let, ne smejo nastopati kot vplivneži ali v vplivnežnem marketingu. Organizacija poziva tudi k jasnejšim pravilom o označevanju oglaševanja in k enotni opredelitvi pojma vplivnežni marketing v zakonodaji EU.
Nekatere evropske države so že sprejele lastne ukrepe. Francija je junija 2023 sprejela zakon, ki ureja dejavnost vplivnežev in med drugim prepoveduje promocijo nekaterih izdelkov, kot so kozmetični kirurški posegi, nikotinski izdelki in zdravila. Zakon predvideva do dve leti zapora in globo do 300.000 evrov za kršitve. Nacionalna skupščina in senat sta letos odobrila tudi predlog prepovedi vplivnežnega marketinga za hitro modo.
Norveška je šla še dlje. Vlada je 25. aprila 2025 sprejela predpis, ki prepoveduje trženje nezdrave hrane in pijač, usmerjen v otroke. Prepoved velja za vse osebe, mlajše od 18 let, in je začela veljati 25. oktobra 2025. Prepoved zajema sladkarije, sladke pijače, sladoled in energijske napitke. Za druge kategorije, kot so kosmiči in jogurti, veljajo mejne vrednosti za vsebnost sladkorja in maščob.
Norveški minister za zdravje Jan Christian Vestre je ob sprejemu prepovedi dejal, da je Norveška s tem predpisom med vodilnimi državami na svetu. Prevzemamo odgovornost in zagotavljamo, da je manj otrok izpostavljenih negativnim pritiskom, ki vodijo v nezdravo prehranjevanje, je poudaril.
Na ravni EU Evropska komisija pripravlja zakon o digitalni pravičnosti, ki naj bi bil predložen konec leta 2026. Namen zakona je obravnavati nepoštene spletne prakse, vključno z zavajajočim vplivnežnim marketingom, temnimi vzorci, zasvojitvenim oblikovanjem digitalnih storitev in nepravičnim personaliziranim oblikovanjem cen.
Komisar za demokracijo, pravosodje in vladavino prava Michael McGrath je aprila 2025 napovedal, da bo zakon o digitalni pravičnosti dopolnil obstoječo zakonodajo, zlasti akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih. Javno posvetovanje o pobudi se je zaključilo oktobra 2025.
Zveza potrošnikov Slovenije je kot članica BEUC sodelovala pri zbiranju podatkov o vplivnežnem marketingu v sektorju hitre mode. Organizacija od leta 1990 zastopa interese potrošnikov in sodeluje pri oblikovanju potrošniške zakonodaje na nacionalni in evropski ravni.
